Vladni obisk v Posavju se bo zaključil z javno tribuno oziroma srečanjem z župani, gospodarstveniki ter drugimi nosilci razvoja v regiji, ki se ga bo udeležil tudi minister Koritnik.

V okviru regijskega obiska vlade v Posavju se je minister za javno upravo Boštjan Koritnik najprej srečal z županom občine Brežice Ivanom Molanom, državni sekretar Boštjan Jambrovič pa je obiskal občino Radeče, kje se je srečal z županom Tomažem Režunom. Pogovor s predstavniki občin je tekel o dostopnosti javnih storitev za občanke in občane, prostorskih pogojih, romski problematiki, investicijskih sredstvih, dvigu povprečnine ter o finančnih in administrativnih razbremenitvah občin, ki so plod odličnega sodelovanja državnih organov in občin v okviru Delovne skupine za lokalno samoupravo.

»Učinkovito delovanje občin, sodelovanje prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni in sistemska podpora ter posluh države so nedvomno gonilo napredka razvoja naših regij. Na Ministrstvu za javno upravo bomo še naprej zagotavljali, da bodo občine z našo pomočjo omogočale vsem državljankam in državljanom Slovenije dostopne storitve ter še naprej ponujale rešitve v prizadevanjih za visok standard življenja vseh ljudi. Pri tem nismo pozabili tudi na občine, ki se soočajo z romsko problematiko in vključevanjem romskega prebivalstva v družbeno okolje. V tem mandatu dogovorjeni dvig povprečnine in razbremenitev občin ter dodatna sredstva za občine z romskimi naselji bodo vsekakor pomagale izboljšati kakovost bivanja občank in občanov tudi te regije,« je ob tem poudaril minister Koritnik.

Skupno se je v tem mandatu občinam povprečnina povečala za skoraj 60 evrov. S podpisom Dogovora o višini povprečnine med vlado in reprezentativnimi združenji občin za leti 2022 in 2023 se je ta zvišala s 628,20 evra na 645 evrov za leto 2022 in 647 evrov za leto 2023, kar pomeni bistveno povečanje sredstev občinam. Zaradi višje povprečnine in posledično višje skupne primerne porabe občin bodo te v letu 2022 in 2023 prejele tudi več sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, in sicer 106 milijonov evrov v letu 2022 in 106,3 milijona evrov v letu 2023. Leta 2021 so prejele 77,6 milijona evrov.

V Posavki regiji je sicer šest občin: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Mestna občina Krško, Radeče in Sevnica. V okviru statistične regije je ustanovljena ena Skupna občinska uprava, v katere so vključene vse občine te regije, razen Občine Kostanjevica na Krki (ta je vključena v Medobčinski inšpektorat in redarstvo Jugovzhodne regije). Glede na leto 2021 bodo občine v Posavski regiji v letu 2023 prejele skupno 1,3 milijona evrov več sredstev iz naslova primerne porabe (izračunano glede na število prebivalcev): od približno 28000 evrov (Bistrica ob Sotli) pa do 463.000 evrov (Krško).

S spremembo Zakona o financiranju občin (ZFO) so bila zagotovljena tudi dodatna sredstva za sofinanciranje občin z romskimi naselji. Občina Brežice bo tako v letu 2022 prejela dodatnih 292.000 evrov in 439.500 evrov v letu 2023, Mestna občina Krško pa 330.000 evrov v letu 2022 in 496.500 evrov v letu 2023. Poleg tega je bila med naloge, ki jih opravljajo skupne občinske uprave in so sofinancirane iz državnega proračuna, dodana nova naloga – informatika, za katero bodo občine v letu 2023 prav tako lahko prejele dodatna sredstva.

Z Zakonom o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) so bile občine finančno in administrativno razbremenjene, hkrati pa so se povečali tudi nekateri drugi prihodki občin. Zakon občinam na letni ravni prinaša več kot 70 milijonov evrov prihrankov in posega v dvanajst področnih zakonov, kar v praksi pomeni denimo, da je država od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne državljane in otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, prevzela je financiranje nalog družinskega pomočnika in financiranje nalog mrliško pregledne službe.

Po obisku občine Brežice, se je minister v Posavskem muzeju na gradu Brežice srečal še s predstavniki nevladnih organizacij (NVO) te regije, kjer je izpostavil, da »samo učinkovite, povezane in stabilne nevladne organizacije, ki delujejo pregledno, odgovorno in etično, lahko dejansko pomagajo pri družbenem razvoju, porastu družbene blaginje, kakovosti življenja in socialni varnosti. Na Ministrstvu za javno upravo se zavedamo, da nevladne organizacije potrebujejo našo podporo, pomoč, predvsem pa sistemske rešitve za svoj razvoj. Z različnimi spodbudami si prizadevamo za njihovo povezovanje, učinkovitost, spodbujamo pa tudi inovativnost in trajnostno naravnanost.«

Gostitelji srečanja so bili Zavod Dobra družba, Regionalno stičišče NVO Posavja, ki so ministru predstavili delovanje NVO v Posavju, njihove cilje in načrte. V posavski regiji so po zadnjih javno dostopnih podatkih delovale 1004 nevladne organizacije. V njih je bilo v letu 2020 zaposlenih 156 oseb. Obseg javnega financiranja (Gre za vsa nakazila. Na primer: javna naročila, javni razpisi, neposredne pogodbe, najemnine,...) nevladnih organizacij v tej regiji je bil 7 milijonov evrov v letu 2020 (v letu 2019 pa 6,5 milijona evrov). Javna sredstva predstavljajo 48 odstotkov vseh prihodkov nevladnih organizacij iz te regije. Na ravni Slovenije to predstavlja 1,7 odstotka vseh javnih sredstev, ki jih dobijo nevladne organizacije.

Z elektronskimi postopki prispevamo tudi k digitalizaciji poslovanja občin. Elektronsko oddajo najpogostejših vlog, za katere so pristojne občine (na primer pomoč občine ob rojstvu otroka, odmera komunalnega prispevka, različna soglasja/dovoljenja) omogočamo na portalih eUprava in SPOT.

Ministrstvo za javno upravo s pomočjo številnih ukrepov tudi v Posavju državljanom na upravnih enotah (UE) omogoča dostopnejše javne storitve ter izboljšuje prostorske pogoje za zaposlene in stranke. Minister Koritnik in državni sekretar Jambrovič se bosta popoldan na Upravni enoti Krško srečala še z načelnico UE Krško mag. Lidijo Božič, načelnico UE Brežice Alison Teodorovič in vršilko dolžnosti načelnice UE Sevnica Heleno Guček, katere delo bo s februarjem 2022 nadaljeval načelnik Franc Judež. Sogovorniki bodo pogledali uspešnost delovanja upravnih enot, spregovorili o prostorskih pogojih ter izzivih, s katerimi se upravne enote, zaradi širjenja novega koronavirusa, soočajo v zadnjih dveh letih.

V Sevnici smo v stavbi, kjer delujeta Upravna enota Sevnica in Občina Sevnica, uredili dvižno ploščad ter s tem omogočili lažji in varnejši dostop gibalno oviranim osebam. Lastnica stavbe na Glavnem trgu 19a je Občina Sevnica, Republika Slovenija je investicijo sofinancirala v višini 14.400 evrov. 

V Krškem smo z Občino Krško sklenili menjalno pogodbo, s katero bo Občina Krško pridobila lastninsko pravico na prostorih na naslovu Cesta krških žrtev 55a in 57, Republika Slovenija pa bo pridobila lastninsko pravico na delu poslovnih prostorov na naslovu Cesta krških žrtev 14, kjer že zdaj posluje upravna enota. Na ta način bomo lahko pridobili evropska sredstva za energetsko sanacijo prostorov upravne enote ter izboljšanje prostorskih pogojev za zaposlene in stranke.

Poleg izboljšanja prostorskih pogojev redno nadgrajujemo in posodabljamo tudi računalniško in strežniško opremo upravnih enot. V letu 2021 smo na upravnih enotah po Sloveniji začeli uvajati enotni informacijski sistem Krpan za podporo delu z dokumentarnim gradivom (gre za zamenjavo temeljnega informacijskega sistema, ki ga uporabljajo vsi zaposleni) – upravne enote v Posavju so na nov sistem prešle v novembru 2021.

Za lažjo dostopnost upravnih storitev (predvsem zaradi preprečevanja širjenja okužb z virusom covid-19) je bil na upravnih enotah v Posavju (Krško, Brežice in Sevnica) vzpostavljen sistem naročanja strank. Vzpostavljene so bile tudi dodatne klicne številke za naročanje, v času, ko je bil interes strank za pridobitev digitalnega potrdila ter mobilne identitete smsPASS povečan, pa so posavske upravne enote državljanom to storitev omogočale ves poslovni čas, ne le v času uradnih ur. V sodelovanju z drugimi organi in lokalno skupnostjo so bile lani poleti vzpostavljene tudi dodatne prijavne točke. Trenutno je v Posavju še 8 prijavnih mest, kjer si prebivalci lahko uredijo svojo e-identiteto.

Na Ministrstvu za javno upravo ugotavljamo, da so stranke z delom upravnih enot Posavske regije zadovoljne, saj so delo zaposlenih in javni servis upravnih enot ocenile z višjo oceno od slovenskega povprečja (leta 2018 je bilo slovensko povprečje 4,9). Vse upravne enote so prejele tudi priznanje CAF – Skupni ocenjevalni okvir za vodenje kakovosti v organih javne uprave, kar dodatno dokazuje, da so pri svojem delu strokovne in uspešne.