Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Anton Harej ob ogledu škode divjih prašičev poudaril pomen sodelovanja med kmeti in lovskimi družinami

Državni sekretar Anton Harej je obiskal Kras in Brkine, kjer si je ogledal škodo, ki jo na kmetijskih površinah povzročajo divji prašiči. Ta v zadnjem obdobju narašča kljub lanskemu rekordnemu izlovu.

Državni sekretar in predstavniki kmetov stojijo v krogu in se pogovarjajo.

Državni sekretar Anton Harej in predstavniki kmetov. | Avtor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

1 / 3

Na današnjem terenskem obisku si je državni sekretar Anton Harej pogledal stanje na terenu v vaseh Mihele in Brezovo brdo, kjer se je srečal z lokalnimi kmeti. Ob ogledu stanja na terenu je poudaril, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odpravilo vse omejitve lova na divje prašiče v vseh loviščih in loviščih s posebnim namenom v Sloveniji. To se je v preteklem letu zelo dobro poznalo, saj so bili odstreli divjih prašičev višji od povprečja, in sicer so odvzeli okrog 19.350 divjih prašičev; »Žal mi je, da se velik odstrel divjih prašičev na terenu ne pozna, zato je potrebno najti druge rešitve, kot je na primer skupinski odlov«.  

K povečanju izlova prašičev pripomorejo ukrepi, ki jih je ministrstvo sprejelo v preteklem letu. »S zakonom o ukrepih o preprečevanju afriške prašičje kuge smo lovskim družinam omogočili uporabo nočne optike in termo optike, omogočili odlov brez omejitev ter finančno podprli odlov, ki je nad petletnim povprečjem, in sicer 50 evrov za žival moškega in 100 evrov za žival ženskega spola. Prav tako ministrstvo pokrije 50% izplačil škode, če znesek izplačanih odškodnin preseže 50 % letnega prihodka od prodane divjačine in če je lovska družina realizirala letni načrt lovišča. Tako bomo lovskim družinam pomagali pri finančni stabilnosti in pri izplačevanju škod, ki jih povzročijo divje zveri. Ti ukrepi bodo veljali tudi v letu 2022,« je povedal državni sekretar.

Kot enega glavnih razlogov je za takšen obseg škod državni sekretar Anton Harej omenil  slab obrod gozdnega drevja v lanskem letu in posledično pomanjkanje hrane za divje prašiče v naravnem okolju. Ta predstavlja močan vir prehranjevanja divjih prašičev, za to so hrano iskali drugje.