Skoči do osrednje vsebine

Ministrica pozdravlja uvedbo ločenih kvot za vpis Slovencev brez slovenskega državljanstva na slovenske univerze

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch pozdravlja spremembo Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, s katero se sedaj določa razpis ločenih prostih vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva.

V preteklosti je pravilnik namreč določal razpis skupne kvote prostih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in za tujce iz držav nečlanic Evropske unije, kar pa je zamejcem in izseljencem, ki spadajo v to kategorijo, pogosto oteževalo dostop do študija v matici. Ministrica dr. Jaklitsch si je skupaj s sodelavci  že dalj časa aktivno prizadevala, da bi podzakonska ureditev omogočila ustrezno zagotovitev in razdelitev mest, ki jih lahko, skladno z Zakonom o visokem šolstvu, slovenski visokošolski zavodi rezervirajo za Slovence brez slovenskega državljanstva. Prav zato nas veseli, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sledilo pobudi urada in verjamemo, da bodo v prihodnje tudi fakultete, upoštevaje tako dejanske potrebe kot ali predvsem tudi interese Republike Slovenije, povečale vpisna mesta namenjena našim rojakom, kar so nekatere fakultete tudi že sporočile. Tako rešitev je na sestanku z ministrico pred časom podprla tudi rektorska konferenca, ki jo sestavljajo rektorji štirih slovenskih univerz (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Univerza v Novi Gorici).

Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se zavedamo izjemnega pomena ustrezne ureditve možnosti vpisa Slovencev v zamejstvu in po svetu na študij v Slovenijo. Po našem trdnem prepričanju je v nespornem interesu Republike Slovenije, da čim več mladih Slovencev iz slovenskega zamejstva ter sveta študira v Sloveniji. Med študijem v domovini se ti mladi odločilno utrdijo v svoji slovenski identiteti, razvijejo in okrepijo znanje slovenskega jezika in se kulturno obogatijo. Ti posamezniki ob vrnitvi v svoje zamejsko ali izseljensko okolje pogosto postanejo stebri in ambasadorji slovenstva, nekateri med njimi pa se odločijo tudi za stalno preselitev v Slovenijo, kar je za našo državo, ki se sooča z demografsko krizo, zelo pomembno.

Že novembra je bila sprejeta tudi novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, kjer so bile na predlog Urada vključene tudi slovenske raziskovalne organizacije s sedežem v slovenskem zamejstvu, v Razvojnem svetu Republike Slovenije pa je po novem zagotovljeno tudi mesto za raziskovalca slovenskega rodu, ki deluje na tuji univerzi. Zakon omogoča boljše pogoje za ustvarjanje skupnega znanstvenega prostora Slovenije in zamejstva ter omogoča, da Slovenija postaja mednarodno privlačna destinacija za raziskovalno delo, s poudarkom na vračanju slovenskih raziskovalcev, ki delajo v tujini.