Ministrstvo za zdravje vse napore prioritetno vlaga v obvladovanje epidemije, zavedajoč se vseh izzivov na primarni in sekundarni ravni, je zato v tekočem mandatu sprejelo naslednje ukrepe.

Za ureditev razmer na primarni ravni smo tako sprejeli naslednje ukrepe:

- Zdravniki z odobreno specializacija iz družinske medicine v letih 2021 in 2022 so upravičeni do 20% dodatka.

- Dodatnih 30 specializacij iz klinične psihologije.

- Štipendije za specializacijo družinske medicine.

- Povečan vpis na medicinsko fakulteto v Ljubljani in Mariboru, nov odsek za stomatologijo v MB.

- Povečanje števila razpisnih mesti za specializacijo iz družinske medicine.

- 200 mio evrov za investicije v infrastrukturo na primarni ravni, 50 milijonov evrov za razvoj obeh medicinskih fakultete.

- Poseben vladni projekt za nagrajevanje timov ambulant družinske medicine za  boljše delovanje, učinkovitost in dostopnosti zdravstvenega sistema.

Nagrajujemo time družinske medicine in otroških in šolskih dispanzerjev, ki imajo opredeljenih več zavarovancev, kot je meja, pri kateri lahko odklanjajo nove opredelitve, t.j. 1.895 glavarinskih količnikov.

Bolj obremenjeni zdravstveni delavci bodo tako nagrajeni za več opravljenega dela. S tem vzpostavljamo podlago, da bo nagrada dejansko prišla do tistih zaposlenih, ki so bolj obremenjeni.

- Razširitev za 64,6 timov ambulant družinske medicine,

- Uvajamo zdravstvenega administratorja,

- Znanje slovenskega jezika C1 se dokazuje tudi s potrdilom zbornice,

- Sekundarij, ki še ni pridobil specializacije, prve tri mesece opravi na področju družinske oz. urgentne medicine.

Pri dodatkih je potrebno pojasniti, da dodatek na deficitarnost v sistemu plač v javnem sektorju ne obstaja. Potrebno je ločiti med dodatkom za spodbujanje specializacije iz družinske medicine, ki ga je vpeljal Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva obsega. Njegov namen je spodbujanje vpisa na specializacijo družinske medicine. Obstaja pa inštitut »izrednih napredovanj« katerega podrobneje razlagamo v nadaljevanju. Ta inštitut velja za vse javne uslužbence. Na Ministrstvu za zdravje smo aprila 2021 sprejeli odločitev o vsebinski prenovi Navodil o ugotavljanju razlogov za uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred, ki je za največ pet razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta po 19. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju Minister izda soglasje, če so kumulativno izpolnjeni naslednji razlogi:

1. zaposlitev oziroma premestitev javnega uslužbenca je nujna za strokoven in nemoten potek delovnih procesov v zavodu,

2. javni uslužbenec ima strokovne kompetence, znanja in delovne izkušnje, ki nedvoumno izkazujejo upravičenost uvrstitve v višji plačilni razred,

3. uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred (do pet od izhodiščnega plačnega razreda) je mogoča,

4. zavod v preteklem letu ni realiziral presežka odhodkov nad prihodki so sredstva za povečanje stroškov dela v zavodu zagotovljena,

5. vloga je vložena pred datumom predvidene zaposlitve oziroma premestitve javnega uslužbenca.

Utemeljenost razlogov vloge se preveri ob prejemu vloge. Soglasje za uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred se izda, če so razlogi iz 4. točke Navodil utemeljeni, kar se preveri s proučitvijo vloge ter morebitnih drugih dokazil.

V primeru utemeljenih razlogov minister izda soglasje, v nasprotnem primeru se izda zavrnitev izdaje soglasja, o čemer se vlagatelja obvesti z obrazloženim dopisom. Navodilo vsebuje tudi Prilogo 1, v kateri je pod rubriko VI potrebno navesti obrazložitev oziroma razlog za podajo vloge. Zgolj naštevanje izpolnjevanja pogojev iz Navodil brez obrazložitev, iz katerih bi izhajala nedvoumna in jasna utemeljitev vloge, pomeni, da vloga ni utemeljena. Dodajamo, da tudi utemeljena vloga ne pomeni nujnost izdaje soglasja, saj je le to v pristojnosti ministra.

V sodbi Vrhovnega sodišča VSRS Sodba VIII Ips 95/2019 z dne 10.3.2020 je med drugim navedeno: ''Predhodna zaposlitev delavca v javnem sektorju je kvečjemu lahko razlog za podajo predloga za določitev višjega plačnega razreda na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS, vendar je odločitev o tem v domeni soglasodajalca, ki v vsakem primeru posebej presodi, ali gre za utemeljen razlog za določitev višjega plačnega razreda.'' ZSPJS v drugem odstavku 19. člena določa, da če obstajajo za to utemeljeni razlogi, se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi, na podlagi soglasja, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred kot ga je možno doseči z napredovanjem. Soglasje za uvrstitev podajo:

- za javnega uslužbenca, zaposlenega v organih državne uprave, Vlada,

- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je država, pristojni minister,

- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost, župan,

- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, pri katerih je ustanovitelj lokalna skupnost, financer pa država, župan v soglasju s pristojnim ministrom,

- za javnega uslužbenca, zaposlenega v upravi pravosodnih organov, predsednik Vrhovnega sodišča oziroma generalni državni tožilec,

- za javne uslužbence, zaposlene v javnem zavodu RTV Slovenija, Programski svet javnega zavoda. Na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS se na plačo javnega uslužbenca vpliva na način, da se ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma ob napredovanju v naziv ali višji naziv, javnega uslužbenca uvrsti v največ 5. plačni razredov višje od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta in ne, kot nekateri zmotno razlagajo to določbo, za pet plačnih razredov višje od plačnega razreda javnega uslužbenca, torej največ pet plačnih razredov dodatno na že doseženi plačni razred javnega uslužbenca.

Konkretno to pomeni, da če je konkreten javni uslužbenec že dosegel drugi plačni razred delovnega mesta, se na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS lahko uvrsti še največ 3 plačne razrede višje. Če pa je javni uslužbenec že v 5. ali višjem plačnem razredu delovnega mesta, pa se na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS niti ne na kakšni drugi pravni podlagi veljavnega plačnega sistema javnega sektorja ne more več uvrščati v višji plačni razred. ZSPJS sicer nima natančnejših oziroma posebnih določb o kriterijih oziroma merilih, za koliko plačnih razredov (do največ 5. plačnega razreda delovnega mesta, ne glede na to ali se delovno mesto opravlja v nazivih ali ne) se posamezniku z uporabo možnosti določitve plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS (in predhodno pridobljenega soglasja v tem členu določenega organa) določi višjo uvrstitev od izhodišča.

Smiselno pa je, da se mu ne določi višje uvrstitve v plačni razred , kot bi jo lahko dosegel z napredovanjem vsake tri leta, če bi že ves čas delal na tem delovnem mestu. Večina vlog ne izpolnjuje kriterija, ki določa, da ima javni uslužbenec strokovne kompetence, znanja in delovne izkušnje, ki nedvoumno izkazujejo upravičenost uvrstitve v višji plačilni razred.

Kriterij se presoja na način, da se upošteva naslednje:

- delovne izkušnje na enakovrednih/primerljivih/zahtevnejših delovnih mestih (zgolj premestitev med delovnimi mesti z različnimi PPD-ji ne izkazuje nedvoumne upravičenosti uvrstitve v višji plačni razred),

- nadpovprečne dosežke posameznikov, izkazane z uradnimi priznanji, nagradami, ipd,

- delovne izkušnje na delovnih mestih v drugih (nižjih) tarifnih razredih ni možno šteti za primerljive delovne izkušnje,

- ali prihaja zaposleni iz zasebnega sektorja z delovnimi izkušnjami na primerljivih delovnih mestih in napredovanj ni mogel doseči.

Soglasje po 19. členu ZSPJS ni in ne more biti nagrada za dobro delo zaposlenega, saj za to obstaja institut plačila za delovno uspešnost in možnost rednega napredovanja. Javni uslužbenec se v skladu s drugim odstavkom 19. člena ZSPJS ob zaposlitvi v javnem sektorju uvrsti v izhodiščni plačni razred delovnega mesta oziroma zgolj izjemoma, če za to obstajajo utemeljeni razlog in je podano soglasje, za največ pet plačnih razredov višje od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta. Že sam zakon torej govori o utemeljenosti in je ravnanje ministrstva, da utemeljenost preverja, naloga po zakonski dolžnosti. Ravno tako beseda izjemoma pomeni, da gre za odstopanje od običajne prakse. Upoštevanje t.i. deficitarnosti (sicer zdravstveni poklici niso opredeljeni kot deficitarni po uveljavljeni metodologiji) pa bi pomenilo, da se z navedeno zakonsko določbo naslavlja sistemsko okoliščino in ne osebnih okoliščin javnega uslužbenca.