Medtem ko je leto 2020 zaznamovalo precejšnje zmanjšanje pobranih prihodkov, ki je bilo posledica epidemije COVID-19 ter sprejetih interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic, se je v letu 2021 trend obrnil in pobrani prihodki so občutno presegli tudi prihodke iz predkoronskega leta 2019.

Interventna zakonodaja, sprejeta za omilitev posledic epidemije COVID-19, vpliva na pobiranje prihodkov.

Pozitiven učinek na pobrane prihodke v 2021 so imeli naslednji ukrepi interventne zakonodaje:

• zaradi odobritve plačilnih ugodnosti po 7. členu Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP)[1] in po 67. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)[2] je bila zapadlost in s tem poplačilo terjatev iz naslova davkov in prispevkov iz leta 2020 prestavljena v leto 2021. V obdobju veljavnosti obeh ukrepov je bilo odobrenih skupaj za 472,2 milijona evrov odlogov in obročnih plačil. V letu 2021 je bilo plačanih za 192,4 milijona evrov odobrenih odlogov in obrokov.

• na podlagi 12. in 12.a člena Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) je bilo do 31. 3. 2022 neposredno odloženo plačilo prispevkov za socialno varnost v skupnem znesku 27,1 milijona evrov, ki so zapadli v plačilo aprila, maja in junija 2020. Zavezanci te obveznosti poravnavajo tudi pred rokom zapadlosti. V letu 2021 so poravnali za 2,4 milijonov evrov teh obveznosti.
• pogoji, ki so v interventni zakonodaji določeni za pridobitev posameznih pravic zavezancev (poravnane dajatve in predloženi obračuni za predhodno obdobje), pripomorejo k pravočasnem plačevanju obveznosti.

 Negativen učinek na pobrane prihodke v letu 2021 so imeli naslednji ukrepi: 

• zaradi odobritve plačilnih ugodnosti po 67. členu ZIUOPDVE je bila zapadlost davkov in prispevkov prestavljena v obdobje po letu 2021;
• omejitve v postopkih davčne izvršbe, ki so se v skladu s 118. členom Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) lahko začele le v nujnih zadevah[3]; posledice neizvajanja ukrepov izterjave je po ponovni vzpostavitvi težko povsem nadoknaditi;
• zmanjšanje oziroma prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti pri zavezancih, kar se je odrazilo v manjših zneskih na davčnih obračunih.

Izpostavljamo še naslednje ukrepe, ki so vplivali na pobrane prihodke:

• dveh obrokov akontacije davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej), ki sta dospela v plačilo aprila in maja 2020, zavezancem v letu 2020 ni bilo potrebno obračunati niti plačati. Izid letnega obračuna za leto 2020 se je v letu 2021 odrazil v večjih doplačilih ali manjših vračilih, ki so bili posledica poslovanja v letu 2020;
• zaradi ukrepa oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost za zavezance v času spomladanske epidemije v 2020 po 28., 33. in 38. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) na način, da so se prispevki javnofinančnim blagajnam v skupnem znesku 607,6 milijona evrov poravnali neposredno iz državnega proračuna »mimo« FURS, so bili pobrani prihodki FURS od aprila do junija 2020 nižji, kar vpliva na primerjavo pobranih prihodkov z letom 2021.

Primerjalno gledano so v letu 2021 vse blagajne javnega financiranja, in sicer proračun države, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in proračuni občin prejele več sredstev kot v letu 2020. Prav tako so bili prihodki višji pri vseh vrednostno pomembnejših vrstah dajatev.

Prispevki za socialno varnost za zagotavljanje pravic iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki se pretežno vplačujejo v blagajno ZPIZ in ZZZS, v manjšem obsegu pa tudi v proračun države, so v primerjavi z letom 2020 narasli za 1,2 milijardi evrov oziroma 18,5 % in so v skupnem znesku znašali 7,9 milijarde evrov. Če bi znesku pobranih prispevkov za socialno varnost v letu 2020 prišteli tudi sredstva vplačana »mimo« FURS zaradi ukrepa oprostitve plačila prispevkov, bi znesek prispevkov v letu 2020 znašal 7,3 milijarde evrov. Realizacija v letu 2021 bi bila tako za 628,7 milijona evrov oziroma. 8,6 % višja od realizacije v letu 2020.

Pobrani davki na dohodek in dobiček so v letu 2021 znašali skoraj 4 milijarde evrov in so v primerjavi z letom 2020 zrasli za 707,1 milijona evrov oziroma 21,6 %.

Porast za 16,2 % je zaznan tudi na domačih davkih na blago in storitve. Davek na dodano vrednost je glede na predhodno leto višji za 19,8 % oziroma 698 milijonov evrov. V letu 2021 je bilo pobranega za 4,2 milijarde evrov davka na dodano vrednost. Trošarine so bile realizirane v višini skoraj 1,5 milijarde evrov, kar je 155,4 milijona evrov oziroma 11,8 % več kot leto prej.

Davčni dolg se je zniževal tudi v letu 2021. Na dan 31. 12. 2021 je po preliminarnih podatkih znašal 916,8 milijona evrov za vse blagajne javnega financiranja in se je v letu 2021 znižal za 8,1 % oziroma 81,3 milijona evrov. Znižanje dolga v letu 2021 je poleg rednih ukrepov za zniževanje dolga zaznamovano tudi z zmanjšanjem obračunov zaradi upada gospodarske dejavnosti in učinkov nekaterih interventnih ukrepov.

Trend zniževanja davčnega dolga se nadaljuje že sedem let. Od ustanovitve FURS v letu 2014 se je davčni dolg znižal za 504,5 milijona evrov oziroma 35,5 %.

V spodnji preglednici je prikazan trend rasti javnofinančnih prihodkov ob hkratnem upadanju  davčnega dolga ob koncu proračunskega leta. Delež dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih pada in za leto 2021 po preliminarnih podatkih znaša 4,8 %.

[1] Ukrep je veljal od 29. 3. 2020 do 19. 6. 2020.

[2] Ukrep je veljal od 28. 11. 2020 do 30. 6. 2021.

[3] Ukrep je veljal od 31. 12. 2020 do 18. 4. 2021.