Skoči do osrednje vsebine

Mnenje Ministrstva za kulturo v zvezi s 14. in 20. členom Zakona o javni rabi slovenščine

Ministrstvo za kulturo podaja mnenje v zvezi s 14. in 20. členom Zakona o javni rabi slovenščine.

14. člen (poslovanje s strankami)

(1) Vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.

(2) Dolžnost zasebnega delodajalca ali delodajalke je, da glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami:

  • določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine;
  • pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.

Mnenje Ministrstva za kulturo

Člen v prvem odstavku določa, da morajo vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslovati s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. To velja tudi za njihove spletne strani. Pri tem ni relevantno, kdo upravlja spletno stran, na kateri potrošnikom ponujajo svoje storitve in dajejo informacije. Nepomembno je, ali spletno stran upravlja podjetje, registrirano v Sloveniji, ali pa podjetje iz tujine.

20. člen (javna obvestila in navodila)

(1) Javni opozorilni napisi, pisna ali govorna navodila, informacije in razglasi v Republiki Sloveniji so v slovenščini, kjer je to potrebno ali običajno, pa tudi v drugih jezikih.

(2) V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.

(3) Bančni avtomati, igralni avtomati, parkirne ure in druge naprave, ki so namenjene javni uporabi in oddajajo sporočila v digitalni tehniki, morajo biti programirani tako, da po vsakokratni izbiri in uporabi tujega jezika samodejno vračajo na prvo mesto slovenščino.

Mnenje Ministrstva za kulturo

Menimo, da je drugi odstavek 20. člena ZJRS, ki določa, da mora biti v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis, dovolj jasen in velja za vse, in ne le za javne elektronske komunikacijske in kontrolne naprave.