Ministrstvo za obrambo je med šestmesečnim predsedovanjem Svetu EU sledilo trem osrednjim prioritetam, in sicer smo se zavzemali za krepitev sodelovanja med EU in Natom na skupnih področjih sodelovanja, vključevanje regije Zahodnega Balkana v mehanizme in pobude evropske varnosti in obrambe ter izpostavljali konkretne projekte za izboljšanje energetske učinkovitosti obrambnega sistema.

Med slovenskim predsedovanjem, ki sovpada s pripravo temeljnih strateških dokumentov tako v EU kot Natu in s hitro spreminjajočim se varnostnim okoljem, smo krepitev EU-NATO sodelovanja postavili zelo visoko na agendo, kar se je odražalo v številnih dogodkih in aktivnostih ministrstva. Tako je predlog o pripravi in podpisu nove tretje skupne izjave o EU-Nato sodelovanju prejel širšo podporo in načelno soglasje držav glede potrebe, da skupna izjava naslovi področja, kot so podnebne spremembe, nove prebojne tehnologije, odpornost in dostop do vesolja, ter da jo organizaciji čim prej podpišeta.                                        

Ministrstvo za obrambo je pri drugi prioriteti - podpiranju držav regije Zahodnega Balkana pri približevanju evroatlantskim povezavam prek njihovega vključevanja v mehanizme Skupne zunanje in varnostne politike, sledilo nacionalni prioriteti. Voditelji EU so na Vrhu EU-Zahodni Balkan 6. oktobra lani podpisali deklaracijo Brdo, s katero so se zavezali k nadaljevanju širitvenega procesa, gospodarski pomoči ter podpori pri vključevanju v mehanizme in strukture Skupne varnostne in obrambne politike. Ministrstvo je za ohranitev varnosti in stabilnosti v regiji vseskozi podpiralo ohranitev izvršilnega mandata operacije EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini, prizadevali pa smo si tudi za čimprejšnjo zagotovitev financiranja bataljona za razminiranje Oboroženih sil Bosne in Hercegovine prek ukrepov pomoči Evropskega mirovnega instrumenta, kjer je bila odločitev sprejeta na ravni EU.

V okviru prioritete izboljšanja energetske učinkovitosti obrambnega sistema smo sledili ciljem EU, ki so bili sprejeti v okviru Evropskega zelenega dogovora, ter aktivno promovirali projekte trajnostne mobilnosti in potrebo po iskanju alternativnih goriv na obrambnem področju. Slovenija je bila prepoznana kot ena od vodilnih držav na tem področju tudi zaradi naše aktivne vloge v času predsedovanja. Primera dobre in inovativne slovenske prakse sta projekt RES-HUB, namenjen vzpostavitvi mreže energetskih vozlišč in polnilnic na vodik, ki ga vodi in pilotno uvaja Slovenija, in dogovor ministrstva s podjetjem Pipistrel glede testiranja električnih letal.

Med slovenskim predsedovanjem je EU dosegla napredek tudi v procesu oblikovanja dokumenta Strateški kompas, ki bo definiral politične smernice za razvoj evropske obrambe in varnosti v prihodnjem desetletju na področju štirih glavnih stebrov oziroma tako imenovanih košaric: kriznega upravljanja, razvoja zmogljivosti, partnerstev in odpornosti.  V času našega predsedovanja so bili doseženi pomembni mejniki, predvsem objava prvega osnutka dokumenta v novembru. Skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje smo imeli pomembno vlogo iskanja konsenza in spodbujanja razprave o posameznih predlogih kompasa v fazi strateškega dialoga, ki je potekal v letu 2021.

Ministrstvo za obrambo je predsedovalo tudi dvema delovnima skupinama Sveta EU, in sicer horizontalni delovni skupini za krepitev odpornosti in zoperstavljanje hibridnim grožnjam (HWP ER CHT) ter delovni skupini civilne zaščite (PROCIV). V okviru prve je bil sprožen postopek oblikovanja posebnega nabora orodij in ukrepov EU za zoperstavljanje hibridnim grožnjam (EU Hybrid Toolbox), ki je prejel močno podporo držav članic.  Delovna skupina civilne zaščite pa je dosegla splošen pristop Sveta do predloga novega zakonodajnega akta o odpornosti kritične infrastrukture oziroma tako imenovani CER direktivi. Namen kompromisa je bil poiskati skupni jezik med večino držav članic, ki bo omogočil povečanje stopnje odpornosti kritičnih subjektov po vsej Uniji. Na področju civilne zaščite je pri soočanju s pandemijo covid-19 Slovenija decembra lani v okviru zmogljivosti rescEU vzpostavila skladišče osebne zaščitne opreme, kar predstavlja konkreten prispevek Slovenije k strateškim evropskim rezervam zalog medicinskih sredstev in osebne zaščitne opreme. Vzpostavljena je bila Mreža znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo prispevala k izboljšanju sposobnosti EU za soočanje z naravnimi in drugimi nesrečami.

V času našega predsedovanja oziroma oktobra lani sta potekali dve odmevni mednarodni vaji, in sicer  mednarodna vojaška vaja DRM2EX21 ter vaja zaščite in reševanja ob potresu v okviru EU projekta SIQEAKE. Na prvi so s ciljem krepitve evropske odpornosti sodelovali pripadniki vojsk in civilne zaščite EU ter partnerskih držav, na drugi pa so pripadniki civilne zaščite, gasilci, pripadniki različnih reševalnih sestavov, Policija in Slovenska vojska ter tuje enote iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in EU preigravali postopke delovanja ob potresu.

Slovenska vojska je opravila tudi pomembno podporno nalogo, saj je ves čas predsedovanja zagotavljala logistično podporo projektu predsedovanja na nacionalni ravni. V vojašnici Petra Petriča Kranj je nepretrgoma deloval Operativni center PSEU21 s 185 vozniki. Ti so skupaj podprli 146 dogodkov in opravili 3287 prevozov. Ob robu dogodkov je Slovenska vojska izvedla tudi več dinamično-statičnih predstavitev.