Pandemija covid-19 je bila tako kot za vse državljane, tudi za javne zdravstvene sisteme enormen šok. Evropska komisija je v odzivu na izredne razmere zaradi pandemije pripravila predloge za spremembo zakonodaje, z namenom boljše pripravljenosti in odzivnosti na pandemije, s tem pa več zdravstvene varnosti za evropske državljane. 

Predlogi so bili poimenovani Zakonodajni trojček in so vsebovali uredbo o čezmejnih zdravstvenih grožnjah, uredbo o krepitvi Evropskega centra za preprečevanje in nadzor nalezljivih bolezni (ECDC) ter uredbo o krepitvi Evropske agencije za zdravila (EMA).

V času slovenskega predsedovanja je Evropska komisija predstavila še en zakonodajni akt, imenovan uredba HERA, ki ureja okvir za pripravljenost in odzivanje na zdravstvene krize, skupaj s farmacevtsko strategijo in evropskim načrtom boja proti raku pa vsi podani predlogi tvorijo tako imenovano okrepljeno evropsko zdravstveno unijo.

Slovenija na mednarodnem prizorišču že več let trdi, da je zdravje vrednota, to je slovensko predsedstvo z letošnjimi dosežki tudi podprlo. Zastavljena je bila ambiciozna zdravstvena agenda, katera je strmela k zaključku pogajanj med Svetom, Evropskim Parlamentom ter Komisijo, na vseh zakonodajnih aktih in s tem čimprejšnja vzpostavitev pravnega okvira za odzivanje na grožnje za zdravje. 

Predsedstvo je izpeljalo preko 25 sestankov formalnih delovnih skupin in še vsaj dva krat toliko neformalnega dela, pogajanj ter usklajevanj z državami članicami.

Trdo delo in številne aktivnosti so pripeljali do rezultatov, saj je Slovenija dosegla zaključek kar štirih zakonodajnih aktov. In sicer; okrepitev vloge EMA in ECDC ter vzpostavitev pravnega okvira, ki se bo bolje odzval na zdravstvene krize, po imenu HERA. Prav tako pa je bila zaključena tudi uredba, ki ureja motnje in pomanjkanje "in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov" na trgu EU.

Eden izmed stebrov odporne evropske zdravstvene unije- uredbo o čezmejnih zdravstvenih grožnjah pa je bil pripeljan do skorajšnjega sprejetja.

Minister: "Če pogledamo dosežke podrobneje, naj povem, da smo 28. oktobra dosegli dogovor pri prvem zakonodajnem predlogu. In sicer smo okrepili vlogo Evropske agencije za zdravila (EMA) pri pripravljenosti na krize in kriznem upravljanju na področju zdravil ter medicinskih pripomočkov. Z dogovorom smo omogočili, da bo EU lahko natančneje določila kaj pomeni kritičen dogodek za javno zdravje v zvezi z zdravili in se bo tako bolje pripravila na morebitno novo tveganje, še posebej s pravočasnim sprejemom seznama kritičnih zdravil in njihovo nabavo."

V nadaljevanju je predsedstvo konec novembra doseglo dogovor o okrepljeni vlogi Evropskega centra za preprečevanje in širjenje bolezni (ECDC). Novo- ustanovljena zdravstvena projektna skupina za pomoč, bo državam svetovala pri pripravi, preučevanju in posodabljanju načrtov pripravljenosti ter morebitnih lokalnih izbruhih bolezni. ECDC bo zadolžen tudi za razvoj digitalnih platform za epidemiološko spremljanje, kar bo prihranilo čas in denar državam članicam.

Svet je decembra, v Bruslju potrdil tudi štiri Sklepe sveta, ki jih je pripravilo slovensko predsedstvo in dodatno krepijo evropsko zdravstveno unijo. Vključujejo pa izvajanje inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme in izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti zdravil ter boj proti raku in vlogo EU na področju zdravja na svetovni ravni.

S 17. decembrom je bil dosežen tudi dogovor pri uredbi HERA, ki predstavlja pravno podlago za krizne dejavnosti v primeru izrednih razmer.

Minister Poklukar: "Dosežki slovenskega predsedstva, na področju zdravja so pomembni koraki k okrepitvi sistema zdravstvenega varstva EU. S tem bomo evropski državljani in državljanke varnejši v kolikor pride do novih pandemij v prihodnje, saj bo poskrbljeno za enotnejši odziv EU, skupne nabave nujnih medicinskih pripomočkov in izmenjavo nujnih informacij."