V letu 2021 so vse štiri bonitetne agencije Sloveniji potrdile bonitetne ocene. Stabilnost bonitetnih ocen v obdobju pandemije kaže na to, da Slovenija pri vlagateljih uživa ugled trdne in zaupanja vredne države.

Trenutne ocene pri agencijah so sledeče:

Standard & Poor's      AA-        stabilni obeti

Moody's                    A3          stabilni obeti

Fitch Ratings              A           stabilni obeti

DBRS                    A (high)      stabilni obeti

Pri agenciji Standard and Poor's ima Slovenija najvišjo bonitetno oceno AA-. S tem se uvršča v razred z visoko stopnjo zaupanja vlagateljev (»high grade rating«). Visoke bonitetne ocene te in ostalih agencij zagotavljajo Sloveniji nemoten dostop do financiranja na mednarodnih kapitalskih trgih po ugodnih obrestnih merah.

Vse agencije so v poročilih tekom leta 2021 poudarile pandemsko situacijo. Ob tem agencije navajajo, da so negativne posledice pandemije za Slovenijo obvladljive, saj je Slovenija v pandemsko krizo vstopila z okrepljenimi javnimi financami in dobro delujočim gospodarstvom. Poleg tega agencije v poročilih navajajo, da se je vlada s protikoronskimi ukrepi pravočasno in ustrezno odzvala na krizno situacijo.

Po mnenju agencij bonitetna moč Republike Slovenije izhaja iz:

• relativno bogatega gospodarstva,
• močnega izvoza z visoko dodano vrednostjo,
• zdravega finančnega sistema,
• učinkovitega upravljanja javnega dolga,
• premišljenega fiskalnega okvira in
• članstva v evropskih institucijah. 

V svojih poročilih o Republiki Sloveniji so agencije poudarile naslednje:

• Gospodarstvo vidijo kot visoko odporno na posledice pandemije; letos in v naslednjih letih napovedujejo gospodarsko rast.
• Predvidevajo nadaljevanje presežka tekočega računa plačilne bilance tudi v naslednjih letih.
• Menijo, da so javne finance premišljene in predvidevajo postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja v naslednjih letih.
• Javni dolg obravnavajo kot obvladljiv in predvidevajo njegovo zniževanje v prihodnjih letih. Pohvalijo učinkovito upravljanje z dolgom.
• Opažajo počasnejši odziv politik pri vpeljavi reform, povezanih s staranjem prebivalstva (npr. pokojninska reforma, reforma dolgotrajne oskrbe).

Tveganja, ki lahko vodijo v znižanje bonitetne ocene, so po mnenju agencij naslednja:

• poglobitev pandemske krize, ki bi imela še večji negativen vpliv na javne finance in bi posledično povzročila porast dolga in ogrozila srednjeročno gospodarsko rast.
• politična neskladja, ki bi povzročila poslabšanje obetov za dolgoročno gospodarsko rast in učinkovito upravljanje fiskalnih politik oz. implementacijo strukturnih reform.

Na drugi strani agencije obetajo dvig bonitetne ocene Slovenije v prihodnosti, če:

• se gospodarstvo vrne na vzdržen trend rasti izpred pandemske krize, ki bo ugodno vplival na BDP na prebivalca in hkrati ohranjal močno zunanjetrgovinsko pozicijo,
• se zniža javni dolg,
• se vpeljejo reforme, ki odgovarjajo na izzive, povezane s staranjem prebivalstva.