Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2022

Vlada je izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014–2020 v letu 2022, ki se objavi v Uradnem listu.

Uredba določa izvajanje ukrepa dobrobit živali (DŽ) iz PRP 2014–2020, za katerega se obdobje podaljša do 31. decembra 2022, ukrep DŽ pa se izvaja že od leta 2014. V letu 2022 se bo ukrep DŽ izvajal v treh operacijah, in sicer za prašiče, govedo in drobnico. Namen ukrepa je spodbujanje rejcev k zagotavljanju dobrega počutja prašičev, goveda in drobnice z dodeljevanjem podpore za izpolnjevanje obveznosti s področja dobrobiti živali, ki presegajo relevantne obvezne standarde in običajno rejsko prakso. V živinoreji se namreč povečujejo zahteve glede zagotavljanja živalim prilagojene reje. Zdravje in dobrobit živali sta pomembna tudi z vidika zdravja ljudi, saj gre za osnovna pogoja, ki vplivata na kakovost živil živalskega izvora. Zato je dobrobit živali v družbi vse bolj pomembno področje, saj so etično in odgovorno ravnanje z živalmi ter varnost in kakovost živil vse pomembnejši cilji, ki jih skuša doseči večina razvitih držav.

Uredba opredeljuje vsebino in izvedbo ukrepa DŽ z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja obveznosti, operacij in nabora mogočih zahtev ter pogojev za njihovo izpolnjevanje v posamezni operaciji, načina izračunavanja plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom zmanjšanja plačil ter izključitev, itn.

Slovenija bo za izvedbo ukrepa DŽ za leto 2022 namenila do 7.700.000 evrov.

Akcijski načrt za razvoj ekolškega kmetijstva do leta 2027

Vlada je sprejela Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva (ANEK) do leta 2027. Določa ukrepe za hitrejši razvoj ekološkega kmetovanja do leta 2027.

ANEK vsebuje analizo stanja, SWOT analizo, predstavitev potreb, ciljev in ukrepov (70 ukrepov) po 8 prednostnih področjih (pridelava, predelava, prenos znanja, semenarstvo, povezovanje, eko živila v sistemu javnega naročanja, promocija in trženje, raziskave in razvoj novih tehnologij ter ekološko kmetovanje v povezavi s podnebnimi spremembami), ki bodo pripomogli za nadaljnji razvoj ekološkega kmetovanja. ANEK je tudi ena izmed pomembnih usmeritev pri pripravi ukrepov v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 - 2027.

Glavni ukrepi po prednostnih področjih:

• Področje pridelave in predelave:
  • investicije za ekološko pridelavo in predelavo,
  • podpora za zagon malih tržnih kmetij,
  • podpora na ha/panj,
  • dodatne podore za mlade prevzemnike, ki kmetujejo ekološko.
• Področje prenosa znanja (izobraževanje, svetovanje, pospeševanje):
• Vzpostavitev mojstrskih kmetij, demonstracijskih kmetij,
• nadgradnja dosedanjega sistema javne službe z vključevanjem ostalih deležnikov,
• dodatna sredstva za krepitev svetovanja in pospeševanja.
• Področje ekološkega semenarstva:
  • Krepitev sodelovanja med pridelovalci semena in semenarskimi hišami,
  • baza potreb po eko semenih,
  • podpora za pridelavo ekološkega semenskega materiala.
• Področje povezovanja in skupni nastop na trgu:
  • Podpore za tržno povezovanje eko kmetij,
  • zagotoviti sistemsko financiranje Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.
• Področje ekoloških živil v javnem naročanju (JN):
  • Izobraževanje vodij prehrane in organizatorjev prehrane glede eko živil in JN,
  • brezplačen vpis skupin proizvajalcev eko živil in zadrug v katalog živil za JN pri GZS,
  • promocija in ažuriranje kataloga živil za JN,
  • vzpostavitev lokalnih modelov za pospešitev vključevanja slovenskih eko živil v JZ,
  • nadzor v javnih zavodih glede določil Uredbe o zelenem javnem naročanju.
• Področje promocije in trženja:
  • Vzpostavitev sodelovanja med kmeti in trgovskimi verigami,
  • promocija eko živil (nacionalna promocija in promocija v trgovskih verigah),
  • vzpostavitev eko regij.
• Področje raziskav in razvoja novih tehnologij:
  • Strokovna in poljudna desiminacija rezultatov raziskav,
  • podpora raziskovalnim projektom.
• Področje ekološkega kmetovanja v povezavi z okoljem:
  • Prednostni zakup eko kmetijam na VVO,
  • pospeševanje eko kmetovanja na območjih varovane narave,
  • podpore v investicije za zniževanje toplogrednih plinov.

Strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«

Vlada je sprejela Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano Spoštujmo hrano, spoštujmo planet.

Generalna skupščina Združenih narodov je 2015 sprejela cilje trajnostnega razvoja, med katerimi je tudi cilj, imenovan SDG 12.3, ki navaja: »Do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.« K izpolnitvi tega cilja se je zavezala tudi EU in države članice.

V Sloveniji na leto zavržemo okoli 143.000 ton hrane (40% je še vedno užitne hrane), kar je 68 kg na prebivalca. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (52%), gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za starejše) (30%), v distribuciji in trgovinah (11%), pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane - 7%).

Izhajajoč iz navedenega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano Spoštujmo hrano, spoštujmo planet. Strategija vsebuje stanje na področju izgub hrane in odpadne hrane, donirane hrane, opredeljuje še, kje v verigi preskrbe s hrano nastajajo izgube hrane in odpadna hrana, ima tudi SWOT analizo, iz katere izhaja 10 potreb. Opredeljeni so strateški cilji upravljanja presežkov ter zmanjšanja izgub hrane in količine odpadne hrane, ki bodo prispevali za dosego cilja SDG 12.3. Ti strateški cilji so:

• Preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane (proizvodnja in potrošnja)
  • optimizacija zalog, primerna tehnologija, spremljanje količine odpadne hrane, ozaveščanje in drugo.
• Zmanjševanje količine odpadne hrane s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane
  • z doniranjem hrane;
  • v predelavo v nove izdelke (prehranske, neprehranske) ali preusmerjanje v hrano za živali (kar ni namenjeno humani prehrani).
• Ustrezno ravnanje z odpadno hrano
  • aerobna (kompostiranje) in anaerobna (bioplinarne) obdelava;
  • drugi postopki obdelave odpadkov (npr. biogospodarstvo, energetska predelava).

Cilj je tudi, da se v sistem spremljanja ravnanja z odpadno hrano vključi tudi manjkajoči del ravnanja z odpadno hrano (hišno kompostiranje).

V strategiji je največji poudarek namenjen aktivnostim, potrebnim za zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane v celotni verigi preskrbe s hrano. Strategija poudarja deset aktivnosti, ki bodo podrobneje opisane, kvantificirane ter časovno in finančno ovrednotene v akcijskem načrtu, ki ga bo sprejela Vlada RS. Opredeljeni bodo tudi nosilci izvedbe.

Aktivnosti, ki bodo do leta 2030 prispevale k manjšim izgubam hrane in količini odpadne hrane v Sloveniji, so:

• pregled predpisov za preprečevanje in zmanjševanje izgub hrane in količine odpadne hrane;
• spodbujanje ukrepov za ozaveščanje širše javnosti;
• razvoj ukrepov za ozaveščanje prebivalstva, ki je vključenega v vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, osnovne in srednje šole ter univerze);
• razvoj posebnih usposabljanj za vse člene verige preskrbe s hrano;
• razvoj in razširitev primerov dobre prakse (smernice/priporočila in dobre prakse) za vse člene verige preskrbe s hrano;
• spodbujanje razvoja inovativnih procesov v pridelavi, predelovalni industriji, v obratih strežbe hrane, trgovinah, glede doniranja hrane;
• ugotovitev vzrokov nastajanja izgub hrane in odpadne hrane ter ukrepanje;
• olajšanje delovanja in spodbujanje sistema doniranja hrane;
• vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje ter promocija platforme za sodelovanje v ponudbi/razpoložljivosti in vrsti hrane;
• nadgradnja metodologije za izračun količine odpadne hrane na različnih stopnjah dobavne verige.

V akcijskem načrtu sta opredeljena dva konkretna cilja, ki jih bo upoštevala tudi Slovenija:

• Do konca leta 2023 pripraviti predlog lastnih pravno zavezujočih ciljev za zmanjševanje odpadne hrane, ki bodo opredeljeni glede na ugotovljeno izhodiščno raven v EU (določeno do srede leta 2022 z enovitim poročanjem držav članic EU o stanju v letu 2020).
• Drugi cilj je predlog za revizijo pravil EU o označevanju datuma (»porabiti do« in »uporabno najmanj do«), ki naj bi bil pripravljen do konca leta 2022.

Petletni program razvoja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za obdobje 2022–2026

Vlada je soglašala s Petletnim programom razvoja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) za obdobje 2022−2026.

Petletni programu razvoja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za obdobje 2022−2026 predstavlja usmeritve in vsebine dela v obdobju od leta 2022 do 2026. Program razvoja IHPS je zasnovan na obstoječih znanstveno-raziskovalnih programih in predvidenih projektih v tem obdobju, obstoječih in predvidenih strokovnih nalogah, razvoju tržne dejavnosti ter predvidenih organizacijskih prilagoditvah, ki naj bi omogočile IHPS izvajanje predstavljenega programa. Namen Programa razvoja IHPS je nazorno predstaviti trenutno stanje na področju delovanja IHPS, izpostaviti prednosti in slabosti na posameznih področjih delovanja, opredeliti cilje, ki se jih v srednjeročnem obdobju želi doseči, ter ukrepe, s katerimi naj bi to dosegli.

Dejavnost IHPS se deli na naslednja glavna področja dela:

1. raziskovalno delo in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja in tehnologije,
2. naloge javne službe ter strokovne in druge naloge, za katere pridobi pooblastilo oziroma imenovanje v skladu z veljavnimi predpisi ter
3. tržno dejavnost

V obdobju 2022 - 2026 je predvideno financiranje iz proračuna Republike Slovenije v skupnem znesku 9.972.681,00 evrov.

Skupni strateški načrt 2023-2027 za Slovenijo

Vlada je potrdila predlog Skupnega strateškega načrta (SN) 2023–2027 za Slovenijo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Predlog strateškega načrta MKGP pošlje v formalno presojo Evropski komisiji.

SN 2023–2027 vsebuje ključne strateške usmeritve za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) v Sloveniji in podaja nabor intervencij za njihovo uspešno ter učinkovito doseganje. Skupna strateška obravnava obeh stebrov SKP (I. steber, ki obsega neposredna plačila in sektorske ukrepe, in II. steber, ki obsega ukrepe razvoja podeželja) prinaša novo dimenzijo in pozitivno vpliva na zagotavljanje sinergij in dopolnjevanja med intervencijami, s tem pa prinaša tudi večje učinke obeh stebrov pri uresničevanju zastavljenih ciljev celotne SKP.

SKP za obdobje 2023–2027 temelji na treh splošnih ciljih in devetih specifičnih ciljih, ki so podkrepljeni s horizontalnim ciljem spodbujanja prenosa znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih. S SN 2023–2027 se zagotavljajo pogoji za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje in v sektorjih v težavah.

SN 2023–2027 je usmerjen k varovanju in trajnostnem upravljanju z naravnimi viri, blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter ohranjanju biotske raznovrstnosti. Celotna okoljska arhitektura, z okrepljeno pogojenostjo kot osnovo, shemo za podnebje in okolje ter zelo ciljno naravnanimi kmetijsko okoljsko podnebnimi ukrepi, ekološkim kmetovanjem in okoljskimi naložbami, je okoljsko veliko bolj ambiciozna. Zelo pomembno in poudarjeno je tudi zagotavljanje višjih standardov dobrobiti živali. Prvič se uvajajo tudi plačila NATURA 2000. Pomemben cilj SN 2023–2027 je tudi dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju, da bi se ohranilo vitalno podeželje in podeželsko gospodarstvo, s spodbujanjem zaposlovanja v kmetijstvu ter agroživilskem sektorju in drugih povezanih sektorjih. Poleg kmetijskih dejavnosti se bodo na teh območjih razvijale tudi dopolnilne dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, ki pomembno pripomorejo k dvigu in stabilnosti dohodka kmetijskih gospodarstev. Nadaljuje se tudi s podporo večji socialni vključenosti prebivalcev in lokalnemu razvoju podeželskih območij.

Z znanjem, inovacijami in vlaganji bo podprta zelena in digitalna transformacija v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo. Pri pripravi SN 2023–2027 se je izhajalo iz trenutnega stanja ter trendov in v največji možni meri upoštevalo naravne in strukturne danosti slovenskega podeželja ter dejanske potrebe kmetijstva, živilstva, gozdarstva, podeželja, potrošnika in širše družbe. Upoštevalo se je tudi relevantne evropske in nacionalne dokumente, ki se nanašajo na področje, ki ga pokriva SN 2023–2027.

V SN 2023–2027 so, na podlagi analize stanja in ocene potreb, določeni cilji in finančna sredstva ter intervencije za doseganje ciljev. Na podlagi kazalnikov bodo države članice in Evropska komisija (EK) spremljale uspešnost in učinkovitost izvajanja načrta. Skupni okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti SKP je vzpostavljen z namenom prikaza napredka ter ocene vpliva in učinkovitosti izvajanja politike.

Države članice morajo Evropski komisiji najkasneje do 1. januarja 2022 predložiti predlog strateškega načrta SKP s prilogami.

Odlok o ustanovitvi Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu

Vlada je izdala Odlok o ustanovitvi Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki se objavi v Uradnem listu.

Odlok o ustanovitvi Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu je pripravljen na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Komisija je imenovana za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode naravnih nesreč v kmetijstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za kmetijstvo. Do sedaj je bila Komisija imenovana na podlagi sklepov o imenovanju članov Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki jih je sprejela Vlada RS.

Naloge komisije so predvsem:

• dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi zakona, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč,
• pregled in potrditev programov odprave posledic škode v kmetijstvu,
• pregled in potrditev ocene škode zaradi naravne nesreče v kmetijstvu za posamezne upravičence,
• pregled in potrditev izpada dohodka zaradi naravne nesreče v kmetijstvu za posamezne upravičence,
• pregled in potrditev korekcijskega faktorja, če izračunana višina pomoči po vseh merilih preseže razpoložljiva sredstva,
• dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, o izvedbi programa za odpravo posledic škode v kmetijstvu,
• pregled in potrditev poročila o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,
• pregled in potrditev letnega poročila o delu komisije za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,
• dajanje mnenj in predlogov o zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po zakonu, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.

Sklep, s katerim so bili nazadnje imenovani člani komisije in njihovi namestniki, je Vlada RS sprejela leta 2018. Zaradi kadrovskih sprememb določenih članov komisije je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano z dopisom z dne 25. 8. 2021 pozvalo pristojne institucije, da potrdijo imenovane člane komisije in njihove namestnike oziroma, če je prišlo do kadrovskih sprememb, imenujejo nove člane in njihove namestnike.

Imenovanje in razrešitev članov strokovne komisije za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o.

Vlada je z mest članov strokovne komisije za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o.,

• razrešila dr. Jožeta Podgorška in namesto njega imenovala Antona Hareja,
• razrešila Jožeta Prikeržnika in namesto njega imenovala Darka Sajka,
• razrešila Julijana Rupnika in namesto njega imenovala Matjaža Kočarja ter
• razrešila Božidarja Peteha in namesto njega imenovala Natašo Hudelj.

Vlada je ugotovila, da je sestava strokovne komisije za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., naslednja: Nataša Hudelj, Anton Harej, mag. Bojan Kurež, Darko Sajko, Tanja Krebs in Matjaž Kočar.

Naloge strokovne komisije so priprava meril za ocenjevanje strokovnega znanja, izkušenj in veščin, potrebnih za kakovostno opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, ter izvedba postopka pridobivanja kandidatov za člane nadzornega sveta. Strokovna komisija na podlagi izvedenega javnega poziva ter ocenjevanja kandidatov za člane nadzornega sveta pripravi predlog primernih kandidatov za člane nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in ga posreduje upravičenim  predlagateljem po Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije.