Predlog uredbe o spremembah Uredbe o shemah neposrednih plačil

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o shemah neposrednih plačil in jo objavi v Uradnem listu RS.

Uredba se spreminja in dopolnjuje zaradi:

• popravkov sklicev na spremembe predpisov EU, ki urejajo sheme za neposredna plačila;
• odstotka ovojnice, ki se namenja za dohodkovno podporo za mlade kmete (za plačilo za mlade kmete se za izognitev neizkoriščenim sredstvom nameni do 1,2 % ovojnice za neposredna plačila);
• spremembe pri dodelitvi plačilnih pravic iz naslova nacionalne rezerve. V celoti se mora upoštevati priporočilo, ki izhaja iz ugotovitev revizije Evropske komisije glede upravljanja in nadzora shem pomoči na površino in ukrepov na površino, povezanih z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja;
• posodobitve podatkov o povprečnem hektarskem pridelku ene vrste zelenjadnic in povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj za leto 2022.

Sprememba Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), ekološko kmetovanje (EK) in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (PRP RS) za obdobje 2014–2020 in jo objavi v Uradnem listu RS.

Uredba določa izvajanje in financiranje ukrepov za KOPOP, EK in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP RS za obdobje 2014–2020 v letu 2022.

Uredba se spreminja in dopolnjuje zaradi:

• popravkov sklicev na spremembe in dopolnitve predpisov EU, ki urejajo ukrepe razvoja podeželja;
• uskladitve z 10. spremembo PRP RS 2014–2020;
• ureditve izvajanja še trajajočih petletnih obveznosti ukrepov KOPOP in EK ter podaljšanja zaključenih petletnih obveznosti teh ukrepov v letu 2022;
• ureditve obdobja trajanja na novo prevzetih obveznosti za ukrepa KOPOP in EK;
• podaljšanja roka za izvedbo usposabljanja za ukrep EK;
• sprememb in dopolnitev prilog.

Stališče Republike Slovenije do Sporočila Evropske Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih

Vlada je sprejela stališče Slovenije k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih. Slovenija sporočilo Evropske komisije podpira.

Kljub odpornosti prehranskega sistema EU v času pandemije covid-19 in ob pomoči skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike so nekateri izzivi osvetlili vrsto težav, ki bi se lahko pojavile v prihodnosti. Zato je otrebno izboljšati pripravljenost celotne EU na podobne krizne situacije. Ob pojavi pandemije covid-19 so se namreč v preskrbi z hrano pojavile pomanjkljivosti predvsem na področju logistike, maloprodaje, predelave, odkupa, itd. Zato je maja 2021 Evropska komisija v strategiji „od vil do vilic“ napovedala pripravo načrta izrednih ukrepov.

Evropska komisija je Sporočilo Komisije "Načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih" objavila 12. 11. 2021. Z načrtom je opredelila ukrepe EU za odpravo pomanjkljivosti in zagotavljanje boljšega odziva na prihodnje krize. Načrt bi se aktiviral v primeru krize, ki bi vplivala na celoten prehranski sistem ali njegov del in ogrožala prehransko varnost v EU. Cilj načrta je torej neprekinjeno zagotavljati zadostno in raznoliko oskrbo državljanov z varno, hranljivo, cenovno dostopno in trajnostno hrano. Pri tem so vključeni trije generalni direktorati Evropske komisije – za kmetijstvo in razvoj podeželja, pomorske zadeve in ribištvo ter zdravje in varnost hrane.

Komisija želi dejavno izboljšati krizno upravljanje v EU, vključno s pripravljenostjo. Načrtovanje izrednih razmer zahteva opredelitev postopkov za usklajevanje, sodelovanje in izmenjavo informacij med ključnimi akterji. Zato je predlagala naslednje aktivnosti:

1. drugo četrtletje 2022: Vzpostavitev stalnega evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti, vključno z namensko strokovno skupino, v kateri bodo sodelovali javni organi držav članic in tretjih držav ter deležniki, in pripraviti njegov poslovnik. Hkrati je Komisija mnenja, da delovanje mehanizma, ne bo podvojilo drugih obstoječih struktur za pripravljenost ali odzivanje, brez poseganja v npr. strateške rezerve (blagovne), ki jih imajo nekatere države članice.
2. četrto četrtletje 2022: Ustanovitev mreže korespondentov iz ustreznih organizacij zasebnega sektorja.
3. letno od konca leta 2022: Redno poročanje o stanju pripravljenosti in dejavnostih strokovne skupine drugim institucijam EU in splošni javnosti.
4. vsaj letno od drugega četrtletja 2022: Sklicati strokovno skupino redno in ad hoc v primeru krize, ki bi ogrožala preskrbo s hrano in prehransko varnost v EU.
5. četrto četrtletje 2022: Vzpostavitev ustrezne digitalne platforme, ki bo podpirala evropski mehanizem za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti pri izmenjavi informacij.
6. četrto četrtletje 2023: Evidentiranje tveganja in ranljivosti verige preskrbe s hrano EU in njenih kritičnih infrastruktur, vključno s strukturnimi vprašanji, med drugim z namensko študijo.
7. četrto četrtletje 2022: Priprava posebne preglednice za spremljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti.
8. četrto četrtletje 2024: Izvedba študije o vlogi informacijskih tehnologij za izboljšanje preglednosti trga, zlasti v kriznih časih.
9. Priprava priporočil strokovne skupine (Komisija, države članice, deležniki): o načinih za povečanje raznolikosti virov preskrbe med krajšimi in daljšimi verigami preskrbe s hrano (drugo četrtletje 2023), o smernicah za krizno komuniciranje o preskrbi s hrano in prehranski varnosti (drugo četrtletje 2023), in o načinih obravnave ali blaženja tveganj in ranljivosti, vključno s strukturnimi vprašanji, ki ogrožajo verige preskrbe s hrano (drugo četrtletje 2024).

Odpornost in okrevanje EU ter strateško avtonomna EU sta tudi prednostni nalogi predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki se izteka 31. 12. 2021. Na področju kmetijstva si je slovensko predsedstvo tako zadalo tudi premik k obravnavi kmetijstva kot ključne in strateške dejavnosti za zagotavljanje zanesljive, zadostne, trajnostne in odporne preskrbe s hrano. S tem namenom so bili na  decembrskem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo (12. – 14. 12. 2021) sprejeti sklepi Sveta o Načrtu izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih.

Odstop člana in prenehanje mandata člana nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o.

Vlada v vlogi skupščine družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., se je seznanila z odstopom mag. Andreja Rihterja s funkcije člana nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o.. Vlada soglaša, da odstopljenemu članu nadzornega sveta iz prejšnje točke preneha mandat z 8. 11. 2021. Poslovodstvo družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., poskrbi za vpis tega sklepa v knjigo sklepov družbe.

Dosedanjega člana nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., mag. Andreja Rihterja je skupščina družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., na predlog ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo imenovala s sklepom 18. 7. 2019 za mandatno dobo štiri leta.

Mag. Andrej Rihter je v odstopni izjavi z mesta funkcije predsednika in člana nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ki jo je podal poslovodstvu družbe 5. 11. 2021, predlagal prenehanje njegovega članstva v nadzornem svetu z 8. 11. 2021.