Sprememba Zakona o kmetijstvu ureja naslednje vsebinske sklope:

• Prilagoditve zaradi izvajanja reforme Skupne kmetijske politike (SKP)

Slovenija mora za izvajanje reforme SKP pripraviti strateški načrt SKP 2023-2027, ki ga mora pred predložitvijo na Evropsko komisijo potrditi Vlada RS. Za izvajanje novega strateškega načrta se določa organe upravljanja in usklajevalska telesa, pojem ukrep kmetijske politike razširjamo tudi na vse ukrepe (intervencije) novega Strateškega načrta. Za modelne izračune določitve višine plačil na enoto pri površinskih intervencijah se uvaja javno pooblastilo. Urejamo zakonsko podlago na osnovi katere bo lahko Vlada RS predpisala področje sistema kontrol in kazni.

• Nosilec kmetije in člani, kmetijska dejavnost in kmetijsko gospodarstvo

Zaradi uskladitve z EU predpisi dopolnjujemo definicijo kmetijske dejavnosti in tudi definicijo kmetijskega gospodarstva. Na kmetiji za člane kmetije ni več obveznega članstva, samostojni podjetnik, registriran za kmetijsko dejavnost, ne sme biti član kmetije, namestnika nosilca se v register kmetijskih gospodarstev (RKG) več ne vpisuje. Zaradi prilagajanja ukrepom SKP omejujemo možnost spremembe nosilca, s čimer se krepi vloga nosilca  na kmetiji in oteži pogosto menjavanje.

• Posebna ureditev upravnega postopka in sistem za spremljanje površin

V skladu s predpisi EU za SKP 2023-2027 je nov obvezen element integriranega administrativnega in kontrolnega (IAKS) sistema, ki ga morajo vzpostaviti države članice, tudi sistem za spremljanje površin (area monitoring system ali AMS), ki omogoča redno in sistematično opazovanje, sledenje in presojo dejavnosti in praks na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Podatki, ki bodo pridobljeni z uporabo AMS, se bodo uporabljali za opravljanje pregledov pri izvajanju ukrepov kmetijske politike.

V povezavi s sistemom za spremljanje površin se uvaja orodje za komunikacijo s strankami- Sopotnik, ki je obvezen v primerih, kadar bo Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v postopku odločanja o upravičenosti do sredstev dejansko stanje ugotavljala na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo AMS. Novost so tudi pregledi s spremljanjem, ki jih države članice lahko uvedejo poleg uporabe AMS in klasičnih pregledov na kraju samem.

Predlagamo nekaj sprememb za namen poenostavitve postopkov, kot so zapisnik v elektronski obliki pri pregledih na kraju samem, izplačilo sredstev neposredno na podlagi odločbe o pravici do sredstev, odločba s skrajšano obrazložitvijo pri zahtevkih za izplačilo sredstev, informativna odločba.

Prav tako predlagamo spremembe za namen pohitritve postopkov, kot so ločena obravnava vloge v primeru predhodnega vprašanja, obvezne priloge v zvezi z merili za izbor pri javnih razpisih.

V delu izboljšanju pravnega položaja strank predlagamo uvedbo pravice do pritožbe, dodatne možnosti za uveljavljanje sprememb obveznosti, odstop od pravice do sredstev.

Spremembe so tudi v delu, ki se nanašajo na delno odprte javne razpise.

Poleg navedenega pa s predlogom novele zakona urejamo tudi področje strateških dokumentov, prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu, določitev glav velike živine (GVŽ), ukrep pomoči kmetijskim gospodarstvom, izobraževanje na področju čebelarstva, verige preskrbe s hrano, evidenc iz kmetijstva in zbiranje podatkov.

Cilj javne obravnave predlaganih sprememb zakona je javnosti omogočiti seznanitev s spremembami Zakona o kmetijstvu, pred njegovim sprejetjem.

Vso zainteresirano javnost vljudno vabimo k podajanju pisnih pripomb oziroma sodelovanju v javni obravnavi, ki bo trajala vključno do 30. decembra letos.

Besedilo predloga sprememb in dopolnitev Zakona o kmetijstvu pa je dostopno na spletni strani e-demokracije.