Skoči do osrednje vsebine

Slovenija je na področju odprtih podatkov med najboljšimi državami OECD

V tem tednu, med 13. in 17. decembrom 2021, v Sharm el-Sheikhu, v Egiptu, poteka 9. zasedanje Konference UNODC (United Nations Office on Drugs and Crime ) držav pogodbenic Konvencije Organizacije združenih narodov (OZN) proti korupciji.
Znak konference pred poslopjem, v katerem v Egiptu poteka dogodek

Konferenca UNODC (United Nations Office on Drugs and Crime) | Avtor: Organizator konference

1 / 2

Enega od stranskih dogodkov na visoki ravni na temo odprtih podatkov (Open Data) in transparentnosti javnega sektorja v okviru širše teme preventivnih ukrepov proti korupciji sta v sredo, 15.12.2021, skupaj organizirali Slovenija in Brazilija. Udeležence je prek video povezave nagovoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, v panelu pa je o področju odprtih podatkih v Sloveniji razpravljal tudi predstavnik Ministrstva za javno upravo Aleš Veršič.

»Odprti in pregledni podatki so neprecenljivo orodje za preprečevanje korupcije, česar se v Sloveniji dobro zavedamo, zato je pravica do dostopa do informacij javnega značaja zapisana tudi v ustavi. To je tudi razlog, da se, sodeč po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), uvrščamo v sam vrh po odprtosti podatkov javnega sektorja,« je dejal Koritnik.

V nadaljevanju panela je razpravo odprl mag. Aleš Veršič z uvodnim razmislekom o vprašanjih, zakaj odpreti podatke javnega sektorja in katera so splošna načela odpiranja podatkov. Predstavil je nekaj primerov dobrih praks iz Slovenije. Podrobneje so bili predstavljeni: ERAR, e-Javna naročila in Statist, Proračun RS, aplikacija Avtolog, portal Cepimo.se in Covid-19 Sledilnik. V zaključku svojega dela razprave je Veršič izpostavil vprašanje ali naj OZN oblikuje priporočeni seznam zbirk velike vrednost, ki bi bile pomembne v boju proti korupciji.

Sledila je razprava direktorja za preglednost in socialni nadzor Brena Alvesa, ki je predstavil novi portal za spremljanje transparentnosti v Braziliji. V svoji razpravi je izpostavil vpliv Covid-19 na povečanje sredstev za socialno podporo, ki so jo namenili 11% vsem državljanom Brazilije in gospodarski podpori podjetij. Izpostavil je tudi pomen hitre odzivnosti portala, pridobivanja podatkov iz nestrukturiranih virov in pomen uporabniške izkušnje.

Barbara Ubaldi iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je predstavila priporočila te organizacije glede dostopnosti in izmenjave podatkov ter okvir za doseganje zrelosti na področju odpiranja podatkov. Poseben poudarek je dala razumevanju uporabe odprtih vladnih podatkov v času Covid-19 krize. Pri tem je poudarila pomen faz kriznega upravljanja; katere izzive je treba nasloviti, katere analize so primerne, kdo so potencialni uporabniki in podatki, ki so na voljo. V zaključku je izpostavila pomen ustrezne komunikacije in sodelovanja.

Glavna sporočila iz svetovnega razvojnega poročila za leto 2020 je predstavil Stephen Davenport iz Svetovne banke. Med drugim je izpostavil tudi potrebo po oblikovanju novega socialnega dogovora za podatke, spregovoril pa še o povečani ponovni uporabi podatkov za doseganje višjih ciljev, bolj enakopravnem dostopu do koristi, ki jih prinašajo podatki, spodbujanju zaupanja z zaščitnimi ukrepi, ki varujejo ljudi pred škodo zaradi zlorabe podatkov, ter izvajanju aktivnosti v smeri integriranega nacionalnega podatkovnega sistema. Predstavil je tudi primer prvega nacionalnega hackathona odprtih podatkov iz Tunizije. V zaključku je predstavil teme, ki jih Svetovna banka želi raziskati na področju odprtih podatkov in transparentnosti, med drugim preglednost javnih financ ter dejanskega lastništva in davčno pregledost.

Razpravo je zaključil svetovalec na področju preprečevanja korupcije iz organizacije UNODC Francesco Checchi. Predstavil je pomen podatkovne analitike z namenom preprečevanja korupcije in prevar v jugovzhodni Aziji. Med razpravo je izpostavil vlogo podatkovne analitike v boju proti korupciji in študijo o podatkovni analitiki v jugovzhodni Aziji. Povedal je, da ima zelo malo držav tega dela Azije javno dostopne podatke v elektronski obliki (Indonezija, Malezija, delno Tajska). Kot je dejal, je nekoliko boljša situacija pri uporabi različnih metod podatkovne analitike. Zaključil je z izzivi, med katerimi je izjemnega pomena sodelovanje med različnimi državnimi inštitucijami, dostopnost podatkov v elektronski obliki, strukturiranje podatkov in njihova ureditev v ustreznih kompatibilnih formatih.

Stranski dogodek je naletel na zelo pozitivne odzive, saj je v kontekstu multilaternalne konference odprl napredne in inovativne teme, ki posegajo tako na področje dostopa do informacij kot tudi na področje informacijske tehnologije.