V sklopu pogovora, na katerem je sodeloval tudi Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto in je bil organiziran na pobudo Razvojnega sveta regije Jugovzhodna Slovenija, je državna sekretarka odgovarjala na vprašanja povezana s prioritetnimi naložbenimi področji iz instrumenta NextGenerationEU. Poudarila je, da je EU s sprejetjem tega instrumenta dokazala, da se je sposobna odzivati na nepredvidene situacije in zagotoviti sredstva za nujne naložbe ter sanacijo posledic pandemije, kar se kaže skozi naložbe iz ReactEU in načrtovane naložbe iz Načrta za okrevanje in odpornost. Sredstva Načrta za okrevanje in odpornost bodo prednostno usmerjena v zeleni prehod za doseganje nizkoogljične družbe, digitalno preobrazbo gospodarstva in javnega sektorja za dolgoročni razvoj in konkurenčnost Slovenije, pametno, trajnostno in vključujočo rast za oživitev produktivnosti in spodbujanje inovacij ter zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko področje za zagotavljanje pravičnega, kakovostnega in finančno vzdržnega zdravstvenega in socialnega varstva za vse.

Učinek sredstev Sklada za pravični prehod je državna sekretarka povzela kot: »Sredstva za pravični   prehod  tudi  v  Sloveniji  naslavljajo postopno ukinitev rabe premoga, zaradi česar je treba nasloviti dolgoročno prestrukturiranje regij, tako iz gospodarskih, kot  iz  socialnih  in  okoljskih  vidikov,  ob  upoštevanju zagotavljanja stabilnega alternativnega vira energije.«

Pogovor je nanesel tudi na prednostna področja finančne perspektive 2021–2027, za katere je državna sekretarka pojasnila, da so bila oblikovana na podlagi usmeritev Evropske komisije ter zaznanih razvojnih vrzeli na državnem, regionalnem in občinskem nivoju. »Sredstva VFO bodo usmerjena k dvigu produktivnosti in digitalizaciji, ki morata seveda biti podprti tudi z ustrezno infrastrukturo, kot so železniška povezljivost, trajnostna mobilnost, manjkajoči večji sistemi za zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode ter za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, tretja razvojna os, energetska prenova stavb, vlaganja v obnovljive vire energije in podobno,« je prednostna naložbena področja orisala mag. Monika Kirbiš Rojs.

Izpostavila je tudi pomen mednarodnih projektov, ki se izvajajo pod okriljem Evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg). Ti čezmejni, medregionalni in transnacionalni projekti omogočajo projekte, ki naslavljajo izzive širše regije in združujejo pristope več držav, hkrati pa služijo kot platforma za izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Predstavljajo osnovo za stalen dialog med regijami, državami in institucijami s čimer širijo idejo evropskega zbliževanja. Slovenskim partnerjem tako omogočajo, da prejemajo dragocene izkušnje in jih tudi predajajo, predvsem na vzhod in jug Evrope.

»V Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko si prizadevamo za skrbno in premišljeno porabo sredstev, saj stremimo k temu, da kohezijska sredstva neposredno in posredno naslavljajo slehernega državljana. V času slovenskega predsedovanja je poseben poudarek na približevanju kohezijske politike državljanom. Evropska sredstva nas namreč na različne načine povezujejo, prihajajo od ljudi in se vračajo k ljudem s ciljem odprave razvojnih razlik ter zagotavljanja enakih izhodiščnih možnosti za vse,« je o pomenu kohezijskih sredstev in delu Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko povedala državna sekretarka.