Zaradi epidemioloških razmer je srečanje potekalo virtualno. V prvem delu srečanja so se sestanka udeležili tudi ministri držav Zahodnega Balkana, tema pogovora pa je bila krepitev mednarodnega sodelovanja z Zahodnim Balkanom z vidika podpore državam regije na poti v EU.

Srečanje je odprl predsedujoči Pobudi za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope hrvaški obrambni minister Mario Banožić, ki je ocenil, da zaradi sprememb varnostnega okolja v zadnjih letih potrebujemo tako močnejšo Evropo kot njeno soseščino in s tem pozdravil prisotnost partnerjev iz Zahodnega Balkana na sestanku.

Hrvaška je pri predsedovanju Pobudi nasledila Slovenijo, tudi prioritete hrvaškega predsedovanja v veliki meri temeljijo na slovenskih naporih iz leta 2020 in tako zagotavljajo kontinuiteto delovanja pobude. To je v svojem nagovoru izpostavil tudi minister Tonin, ki je hrvaškemu kolegu Banožiću čestital za uspešno predsedovanje Pobudi.

V nadaljevanju je minister Tonin pozdravil udeležbo ministrov držav Zahodnega Balkana. "To kaže, da sta obe regiji - tako Srednja Evropa kot Zahodni Balkan - zainteresirani za nadaljnje iskanje možnosti za sodelovanje," je v začetku poudaril Tonin. Spomnil je tudi na to, da je pandemija še poglobila skupne varnostne izzive in pokazala na nujnost solidarnosti in mednarodnega sodelovanja.
"Tako Slovenija kot ostale države pobude CEDC smo pripravljene podpreti prizadevanja držav Zahodnega Balkana, pričakujemo pa več konkretnih vsebin glede evropskih obrambnih pobud in obrambnega sodelovanja," je povedal Tonin in izpostavil pomen Evropskega mirovnega instrumenta, v okviru katerega je že bila sprejeta odločitev o financiranju potreb bataljona za razminiranje v Bosni in Hercegovini. Slovenija trenutno tudi pripravlja projekt za financiranje Balkanskih zdravstvenih namenskih sil prek istega instrumenta.

V luči približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji je pomemben prvi osnutek Strateškega kompasa, ki regiji po oceni Slovenije daje primerno vlogo. Tudi v nadaljevanju, pri oblikovanju končnega dokumenta, ki naj bi bil predstavljen spomladi, si bo Slovenija prizadevala, da Zahodni Balkan ostane pomembna točka v agendi Strateškega kompasa, je dodal minister Matej Tonin.
V nadaljevanju je izrazil obžalovanje, da glede približevanja Albanije  in Severne Makedonije še ni bilo storjenih pomembnih korakov naprej, in pozdravil odprtje dodatnih poglavij za Srbijo. "Države pobude CEDC ostajajo močne podpornice približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji," poudarja Tonin in dodaja, da je napoved konference o Zahodnem Balkanu v času francoskega predsedovanja pozitiven signal v to smer.

V nadaljevanju srečanja so ministri Pobude za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope govorili o Strateškem kompasu, osnutek katerega je nastal v času slovenskega predsedovanja, letos novembra. Strateški kompas predstavlja vizijo in podaja smernice za razvoj evropske obrambe in varnosti.

Minister Matej Tonin je v začetku nagovora spomnil na besede predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo leto 2022 pomemben mejnik za evropsko obrambo - prav zaradi oblikovanja končnega dokumenta Strateškega kompasa v marcu prihodnje leto. Kot je poudaril Tonin, mora prihodnje leto steči takojšnja implementacija tega pomembnega procesa brez kakršnih koli zamud. "Zagotoviti moramo politično voljo ter vzpostaviti zadostne sile in pripravljenost na terenu," je izpostavil Tonin. 

Minister Tonin je izrazil zadovoljstvo, da je bil osnutek Strateškega kompasa predstavljen v času slovenskega predsedovanja, ki predstavlja trdne temelje za nadaljnjo obravnavo dokumenta, kjer pa bo za dosego končnega kompromisa potrebnega še nekaj usklajevanja med državami članicami. V času francoskega predsedovanja se bo potrebno prioritetno dogovoriti glede  oblikovanja operativnih scenarijev za vzpostavitev nove Zmogljivosti EU za hitro napotitev. Za  zagotovitev celovitega  kriznega upravljanja bo ključno sodelovanje z Natom. »Zato je razvoj strateških podpornih zmogljivosti, kot so zračni transport, medicinska sredstva, učinkovita obveščevalna podpora in uporaba orodij vojaške mobilnosti za hitre premike sil,  bistvenega pomena za napredek,« poudarja minister Tonin.

Med ključnimi vprašanji, ki jih bo treba nasloviti v prihodnjem letu, minister Tonin izpostavlja tudi izboljšanje sposobnosti hitrega ukrepanja v kriznih situacijah, kar bi okrepilo vlogo Evropske unije kot globalne sile.

»Razvoj strateških partnerstev je bila ena glavnih prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, zato v Strateškem kompasu pozdravljam močan poudarek nadgradnji partnerstev z Zahodnim Balkanom in krepitvi sodelovanja z zvezo Nato,« je povedal minister Matej Tonin, ki je v nadaljevanju tudi predlagal, da bi bila vizija partnerstva vseeno lahko bila nekoliko bolj konkretna.

V luči prihodnjega sodelovanja z zvezo Nato Tonin predlaga večji poudarek na tretji skupni izjavi EU-Nato, ki bi dodatno konkretizirala prihodnji okvir sodelovanja med organizacijama na različnih področjih, kot so nove prebojne tehnologije, podnebne spremembe, krepitev odpornosti in vesolje.

Kot korak v pravo smer minister Tonin ocenjuje tudi sodelovanje s partnerji, ki delijo naše vrednote in interese. »Vključitev Združenih držav Amerike, Norveške in Kanade v projekt vojaške mobilnosti PESCO predstavlja dober primer, na katerem moramo graditi tudi vnaprej,« poudarja Tonin.

Predsedovanje Pobudi za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope v letu 2022 od Hrvaške prevzema Avstrija, ki bo v ospredje postavila tri teme: naravne nesreče, civilno-vojaško sodelovanje in regionalno stabilnost.