Minister je na sestanku izrazil skrb, da številčna prisotnost velikih zveri, zlasti rjavega medveda in volka, v zadnjih letih negativno vpliva na kmetovanje, še posebej na rejo domačih živali. Dodal je, da so se o tej problematiki pogovorili tudi na novembrskem zasedanju Sveta za kmetijstvo. Ob tem je dodal; »Na problematiko številčnosti populacije rjavega medveda opozarjajo tudi druge države članice, zato poleg ukrepov, ki so v pomoč pri varovanju pašnih živali, podpiramo vse aktivnosti, ki gredo v smer boljšega upravljanja s populacijo rjavega medveda in volka. Zaščitni ukrepi so res pomembni, vendar so lahko zgolj spremljajoči dejavnik rednemu aktivnemu upravljanju z odstrelom s populacijami rjavega medveda in volka«. Kot eno izmed možnih rešitev je omenil izvedbo monitoringa pri državah Evropske unije (EU), kjer so prisotni medvedi in volkovi. Tako bi lahko ugotovili ugodno stanje rjavega medveda in volka; »Vse države, ki bi imele ugodno stanje rjavega medveda in volkov ter bi izrazile željo po aktivnem upravljanju z njimi bi pripravile skupen predlog za komisijo, da se volkovi in medvedi v direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst uvrstijo na seznam za upravljanje«.

V nadaljevanju je minister predstavil situacijo z velikimi zvermi v Sloveniji in predstavil različne ukrepe, s katerimi kmetom pomagajo pri varovanju črede pred zvermi; »sofinanciramo stroške za ureditev pašnikov in postavitev varovalnih ograj na območjih pojavljanja velikih zveri, pri okoljskemu ukrepu pa krijemo stroške, ki jih imajo kmetje zaradi izvajanja varovanja domačih živali pred zvermi na teh območjih. Varovalni ukrepi pomenijo postavitev stalne več žične elektroogaje ali pa uporabo visokih premičnih varovalnih elektromrež oziroma zapiraje živali preko noči v zavetišča za živali na pašniku. Za te ukrepe namenimo približno 1 milijon evrov letno.« Dodal je, da ministrstvo aktivno sodeluje z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS), Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) pri usklajevanju posameznih aktivnosti in ukrepov sobivanja pašnih živali in zveri z namenom optimalnega učinka.

Udeleženci so se strinjali, da se aktivnosti monitoringa velikih zveri nadaljujejo, poudarili so pa tudi okrepitev dialoga z Evropsko komisijo pri reševanju te problematike.