Osrednji namen vrha je sprejetje programske agende po letu 2020, vključno z Ekonomsko-investicijskim načrtom v višini 2,3 milijarde evrov. Programski prednostni cilji sodelovanja po letu 2020 so osredotočeni na krepitev odpornosti v partnerskih državah na različnih področjih (gospodarskem, okoljskem, podnebnem, digitalnem in družbenem – neodvisne institucije in vladavina prava).

Ob robu vrha se je predsednik vlade srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, armenskim predsednikom vlade Nikolom Pašinjanom in vodjo beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko. Predsednik vlade se je pred vrhom udeležil tudi neformalnega kosila z voditelji Ukrajine, Moldavije in Gruzije, ki ga organizira litvanski predsednik republike Gitanas Nauseda.

Predsednik vlade Janez Janša je v pogovorih z vodjo beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko spregovoril o aktualnem dogajanju v Belorusiji. "Hvaležni smo za aktualno informacije o stanju v Belorusiji," je po sestanku povedal predsednik vlade in dodal, da "smo bili šokirani, ko smo izvedeli za obsodbe političnih zapornikov, ki so po naši oceni jasen izraz živčnosti diktatorja Lukašenka. Obsoditi nekoga na 18, 15 ali 10 let zapora zaradi političnih aktivnosti, je nesorazmerna reakcija. Predvsem pa te obsodbe niso znak moči režima, temveč znak šibkosti, ki je po mojem mnenju odraz zavedanja diktatorja Lukašenka, da je naredil veliko napako s tem, ko je zlorabil ilegalne migrante in grozil celotno EU. Sedaj, ko je ta strategija propadla, živčnost narašča in zato tudi takšne kazni političnim nasprotnikom," je povedal premier. Dodal je, da ima beloruska opozicija "vso našo podporo". "Prepričani smo, da bo prav kmalu v prihodnosti prav ta opozicija vodila svobodno Belorusijo," je še dejal predsednik vlade. Dodal je, da so pogovori potekali tudi o predlogih dokumentov, ki bodo obravnavani na vrhu med EU in Vzhodnim partnerstvom in tudi na Evropskem svetu. "V obeh tekstih je močna podpora ljudstvu Belorusije, svobodni Belorusiji in političnim zapornikom," je dejal predsednik vlade in dodal, da je pogovor z belorusko voditeljico opozicije potekal tudi o tem, kako konkretno pomagati družinam političnih zapornikov.

V nadaljevanju dneva se je predsednik vlade udeležil tudi neformalnega delovnega kosila predsednikov držav ali vlad držav članic Evropske unije s predsednico Moldavije, predsednikom Ukrajine in predsednikom vlade Gruzije. Na srečanju je bilo govora predvsem o temah, ki bodo na dnevnem redu vrha Vzhodnega partnerstva.

Po delovnem kosilu pa se je predsednik vlade srečal še s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim. Slovenski premier in ukrajinski predsednik sta podpisala skupno deklaracijo o evropski perspektivi Ukrajine. V dvostranskih pogovorih sta izmenjala poglede na razmere v Ukrajini in odnose EU do Vzhodnega partnerstva.

Predsednik vlade Janez Janša je v izjavi za nekatere tuje medije poudaril, da je Vzhodno partnerstvo izjemnega pomena, "in to ne le iz političnega in gospodarskega vidika, temveč je tudi strateškega in varnostnega pomena". "EU ima drzen investicijski načrt, ki je osredotočen na področja skupnih interesov in pomoči triu držav – Moldaviji, Ukrajini, Gruziji – da hitreje napreduje proti članstvu EU," je povedal premier in dodal, da se "Slovenija v času našega predsedovanja Svetu EU bori za prihodnje članstvo držav v EU, pa tudi za določitev časovnice širitve." "V naslednjih 10 letih bi morali obe strani narediti konkretne korake v smeri širitve," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

Cilj Vzhodnega partnerstva je intenzivnejše politično združevanje in gospodarsko povezovanje s partnerskimi državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, tj. Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino. Varnost, stabilnost in blaginja ter demokracija in pravna država v vzhodni Evropi in na južnem Kavkazu so prednostna naloga EU.

Sodelovanje med EU in državami Vzhodnega partnerstva je še bolj pomembno zdaj, ko smo sredi pandemije covida-19. Na svetovni ravni je EU v okviru svojega odziva na izbruh koronavirusa EU mobilizirala sveženj nujne pomoči za države Vzhodnega partnerstva v vrednosti do 1 milijarde evrov. EU podpira partnerske države na področju javnega zdravja, pa tudi za ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije.