Svet v sklepih pozdravlja predlagani načrt izrednih ukrepov in priznava, da je treba evropski prehranski sistem pripraviti na morebitna tveganja v prihodnosti. Čeprav je bilo s sedanjimi mehanizmi mogoče ublažiti najhujše posledice nedavne pandemije, se ministri strinjajo, da mora pristop EU k prihodnjim katastrofam temeljiti na izkušnjah, pridobljenih med covidom-19.

Države članice zlasti poudarjajo pomen notranjega trga in menijo, da bi bilo treba v primeru krize ohraniti čezmejno mobilnost ljudi, blaga, storitev in kapitala. Poleg tega podpirajo vzpostavitev stalnega mehanizma, s katerim bi nadzirali stopnjo pripravljenosti EU na grožnje prehranski varnosti.

Ministri priznavajo tudi, da je treba okrepiti in nadgraditi obstoječa orodja za spoprijemanje z vprašanji v zvezi s prehransko varnostjo ter da je treba preprečiti prekrivanje s temi orodji. Prav tako menijo, da je treba spoštovati nacionalne pristojnosti v skladu z načelom subsidiarnosti. Nazadnje so poudarili, da je učinkovita komunikacija z deležniki in širšo javnostjo pomembna v boju proti dezinformacijam in pri ohranjanju zaupanja javnosti.

"Sklepi odražajo zavezo držav članic, da bodo preskrbo s hrano v Evropi zavarovale pred morebitnimi grožnjami. Na podlagi izkušenj iz pandemije lahko zagotovimo, da bo naš odziv na prihodnje krize usklajen na ravni EU in da bo omogočil neprekinjen pretok ljudi, blaga in storitev prek meja, » je ob sprejetju sklepov poudaril predsedujoči Sveta minister dr. Jože Podgoršek.

Na začetku pandemije covida-19 se je pokazalo, da je evropska prehranska veriga ranljiva na velike izzive, do katerih je prišlo pri preskrbi. Čeprav so obstoječi ukrepi v okviru skupne kmetijske politike in drugih politik EU pomagali ublažiti najhujša pomanjkanja in pospešiti okrevanje, je hitro postalo jasno, da je treba pripraviti načrt za prihodnje krize.

Komisija je z objavo strategije "od vil do vilic" napovedala, da bo sprejela posebne ukrepe za zaščito preskrbe s hrano v EU pred grožnjami, kot so nedavna pandemija, izredni vremenski dogodki, bolezni živali, pomanjkanje energije ali motnje v trgovinskih odnosih. Namen teh ukrepov je zagotoviti, da bi imeli Evropejci tudi med krizami ves čas dostop do varne, raznolike in hranljive hrane.

Komisija je 12. novembra 2021 objavila sporočilo, v katerem je opisala ukrepe za vzpostavitev načrta izrednih ukrepov za zagotavljanje prehranske varnosti v Evropi. Ti vključujejo vzpostavitev Evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti, ki bi ga sprožili v kriznih razmerah. Skupina strokovnjakov, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki iz držav članic, ustrezni deležniki in predstavniki držav zunaj EU, ki so tesno povezane s prehransko verigo v EU, se bo redno sestajala, da bi zagotovila pripravljenost EU na morebitne izzive v zvezi s preskrbo s hrano.