Sprejeta je bila tudi Srednjeročna strategija Okoljskega programa Združenih narodov, Akcijski načrt za Mediteran za obdobje 2022-2027 in Strateški akcijski program za ohranjanje biotske raznovrstnosti po letu 2020 – SAP BIO ter razglasitev novih zavarovanih območij na morju. Potrjena je bila Ministrska deklaracija.

Pomembna je krepitev sodelovanja za zdravo okolje in gospodarstvo ob upoštevanju okoljskih posebnosti Sredozemlja. Zato tudi Slovenija pozdravlja vizijo modrega Sredozemlja: čisto, brez plastičnih odpadkov v morju, zagotavljanje zdravih ribjih fondov, inovativno in zmožno prispevati k trajnostnemu modremu gospodarstvu.  To predstavlja okvir za okrepljeno sodelovanje za zdravo okolje in sredozemsko gospodarstvo ob hkratnem zmanjševanju podnebnih sprememb.

Ob tem je veleposlanik v Turčiji Primož Šeligo poudaril: »naši predhodniki so pred 45. leti ravnali izjemno modro in odgovorno. Za zmanjšanje negativnih učinkov onesnaževanja morskega in obalnega okolja sta bila sprejeta prvi Program Združenih narodov za okolje/akcijskega načrta za Sredozemlje (UNEP/MAP) in prva konvencija o varstvu svetovnega regionalnega morja - Barcelonska konvencija. S tem je bil narejen velik korak k vzpostavitvi nove kulture sodelovanja v boju proti onesnaževanju in zmanjševanju neželenih okoljskih vplivov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter s tem izboljšanju stanja podnebja.« Ter opozoril: »Naša generacija si prizadeva za vzpostavitev zdravega Sredozemskega morja in obale kot osnove za trajnostni razvoj in boljšo kakovost  bivanja, zato si prizadevamo, da bi vizija za modro Sredozemlje odražala našo odgovornost do mladih generacij.«

Obravnavani so bili sklopi regionalnih ukrepov in načrtov za preprečevanje onesnaženja, ohranjanje naravnih območij, ki temeljijo na najnovejših razpoložljivih podatkih o stanju morskega in obalnega okolja, ter povezani regionalni ukrepi za krepitev krožnih modrih pristopov v sredozemskih gospodarstvih. V okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU so sredozemske države sprejele pomembne odločitve, ki bodo pripomogle k zagotavljanju dobrega stanja Sredozemskega morja z obalo in ohranjanju ekosistemskih storitev, kar je pomembno za zagotavljanje učinkovitega regionalnega razvoja.

Odločitve:

• Razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov;
• Strategija o razvoju morskih zavarovanih območij. Slovenija je v okviru EU Strategije za jadransko jonsko makroregijo (EUSAIR) oblikovala predlog za razglasitev mednarodnega morskega zavarovanega območja v Jadranu.-Implementacija načela ekološke povezanosti ter prepoznavanje modrih in zelenih koridorjev v okviru makroregionalnega sodelovanja v Jadransko-jonski regiji. Skladno s tem je bil oblikovan Pomorski prostorski plan Slovenije. 

Slovenija je bila potrjena kot gostiteljica naslednjega COP23. Triindvajseto zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja (Barcelonska konvencija) s protokoli, bo decembra 2023 na slovenski obali. Slovenija je na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse s predstavitvijo rezultatov kot države s prvim prostorskim aktom - Pomorskim prostorskim planom Slovenije v EU (PPP Slovenija) in drugimi okoljskimi vsebinami kot so modri koridorji na morju, kar je slovenski doprinos k vsebini sklepa Sveta EU (Trajnostna modra ekonomija, maj 2021).

Na spletni strani Barcelonske konvencije je o srečanju na voljo več informacij (v angleščini).