Korupcija je poenostavljeno povedano kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega. Boj proti korupciji kot načinu delovanja, ki spodkopava zaupanje državljanov v delovaje državnih organov, vladavino prava in tržno konkurenčnost, temelji na prepoznavanju, kaj korupcija sploh je in na doslednosti preprečevanja le-te. 

Proti korupciji se torej ne moremo boriti zgolj z represivnimi odzivi na pojave korupcijskih kaznivih dejanj s strani policije, državnega tožilstva in sodstva. Ključno vlogo pri preprečevanju korupcije imata osveščanje in (ne)toleranca družbe do korupcije, kot tudi osveščanje in krepitev integritete v javnem sektorju, za kar skrbi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Pristojnosti KPK pri njenem preventivnem delu so se še okrepile z novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v letu 2020. S to novelo so se med drugim natančneje uredile procesne varovalke za udeležene osebe v postopkih, ki jih vodi KPK, upoštevana so bila tudi priporočila mednarodnih teles OECD in GRECO. Ministrstvo za pravosodje spremlja učinke zakonskih sprememb in ugotavlja, da so se spremembe v praksi večinoma dobro uveljavile, da pa nekatere rešitve še čakajo implementacijo v praksi (npr. razširitev aplikacije Erar).    

V okviru ministrstva trenutno poteka intenzivna priprava predloga Zakona o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev), ki je bil danes poslan v strokovno in medresorsko usklajevanje. Z novim zakonom bo v slovenski pravni red prenešena Direktiva EU 2019/1937.

Danes, ob obeležitvi dneva boja proti korupciji, se je predstavnik Ministrstva za pravosodje udeležil Okrogle mize v organizaciji KPK o ureditvi nezdružljivosti funkcij za funkcionarje.