Skoči do osrednje vsebine

Minister Cigler Kralj: Delo žensk in moških enake vrednosti mora biti tudi enako plačano

Včerajšnje zasedanje Sveta za zaposlovanje in socialno politiko v Bruslju, ki ga je vodil minister Janez Cigler Kralj, je bilo za slovensko predsedovanje izjemno uspešno. Poleg Direktive o ustreznih minimalnih plačah v EU je svet dosegel dogovor tudi o direktivi o preglednosti plačil.

Direktiva opredeljuje ukrepe za zagotavljanje preglednosti plačil za delavke in delavce ter delodajalce ter boljši dostop do pravnega varstva za žrtve plačne diskriminacije. Z vzpostavitvijo standardov za preglednost plačil bodo imele delavke in delavci možnost za uveljavljanje pravice do enakega plačila.

''Cilj direktive je urediti neustrezno uresničevanje temeljne pravice do enakega plačila in zagotoviti njeno spoštovanje po vsej EU,'' je dejal minister Janez Cigler Kralj in poudaril: ''Delo enake vrednosti žensk in moških mora biti tudi enako plačano.''

Diskriminacija pri plačilu in pristranskost plačilnih struktur sta le dva od številnih razlogov za plačilno vrzel med spoloma, saj ženske v EU za enako delo prejmejo 14 % nižje plačilo od moških. Skozi celotno delovno življenje se večinoma še krepi, njena posledica pa je pokojninska vrzel, zato ženske prejemajo celo 30 % nižjo pokojnino od moških. Slovensko predsedstvo je direktivo obravnavalo prednostno, saj je pomembna prvina kakovostnega dela, ki je ena glavnih prednostnih nalog na področju zaposlovanja in socialnih zadev v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Kakovostno delo, ki mora biti trajnostno, je pomembno za odpornost trgov dela in kakovostno življenje vseh generacij moških in žensk.

Slovensko predsedstvo je vložilo velike napore v iskanje ustreznih rešitev. Po intenzivnih in tvornih pogajanjih nam je uspelo najti pravo ravnovesje in odgovorili smo na ključne pomisleke držav, ki so naš kompromisni predlog z veliko večino podprle. Obdržali smo ključne dele direktive, ki bodo zagotovili boljše uresničevanje pravice do enakega plačila, hkrati pa zagotovili večjo prožnost za države članice pri izvajanju predlaganih ukrepov. Veliko pozornosti smo namenili zagotavljanju, da predlog ne posega v avtonomijo socialnih partnerjev na tem področju ter ne pomeni upravnega in finančnega bremena za delodajalce, zlasti za mikro in mala podjetja.

Dogovor v svetu bo omogočil začetek pogajanj z Evropskim parlamentom.