Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma njegove popularizacije, prejmejo pa jih najzaslužnejši posamezniki, organizacije in projekti s področja mladinskega dela. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec, pristojna tudi za področje mladine, podelila pet priznanj, in sicer:

Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju prejme Zorko Škvor.

Zorko Škvor je od zgodnjih začetkov razvoja mladinskega dela in mladinskega sektorja v samostojni Sloveniji to področje zaznamoval s svojim aktivnim delovanjem in prizadevanjem za zagotavljanje podpore in omogočanjem razvoja različnih deležnikov mladinskega dela v Sloveniji. Njegov strokovni pristop je omogočil korake, ki se danes odražajo v večji stabilnosti delovanja mladinskega sektorja v celoti. Njegovo profesionalno delo je bilo vedno usmerjeno k izboljšanju stanja mladinskega sektorja v Sloveniji, za kar smo mu vsi zelo hvaležni in je vredno tudi pozornosti države.

Zorko Škvor je mladinski sektor v Sloveniji prek svojih različnih zadolžitev aktivno soustvarjal od njegovih začetkov ob koncu 80-ih in začetku 90-ih let prejšnjega stoletja vse do danes. Sodeloval je pri praktično vseh večjih dosežkih mladinskega sektorja v Sloveniji, kot so ustanovitev Mladinskega sveta Slovenije, Urada RS za mladino in Mladinske mreže MaMa; sprejetje prve zakonodaje z Zakonom o mladinskih svetih in Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju, prvega strateškega dokumenta Strategije Urada za mladino za razvoj mladinske politike, zraven je bil tudi pri sprejemu prvega nacionalnega programa za mladino.

Vsi, ki so imeli priložnost v vseh teh letih delati z Zorkom Škvorom, so lahko videli in občutili njegovo predanost delu za dobrobit mladih in mladinskih organizacij. Pri svojem delu je vedno ohranjal visoka merila profesionalnosti, ki jih je znal skozi sodelovanje in delo prenašati tudi na sodelavce in na organizacije v mladinskem sektorju. Njegovo delo je bilo močno zaznamovano z aktivnim sodelovanjem in predstavljanjem Slovenije v različnih mladinskih strukturah, skozi katere sta potekala usklajevanje in razvoj mladinskega dela v EU in Svetu Evrope, prav tako pa je spoznanja iz tujine uspešno prenašal tudi na državno raven.

Zorko Škvor je nedvomno in neprecenljivo prispeval k trajnosti oziroma dolgoročnim učinkom za soudeležbo mladih v družbeni skupnosti. K slednji je prispeval tudi kot aktiven soustvarjalec strukturiranega dialoga na področju mladine od njegovih začetkov pa vse do danes.

Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja prejme mladinski klub LokalPatriot.

LokalPatriot je zavod, ki si s svojimi enotami: klubom LokalPatriot, galerijo Simulaker in konS vozliščem Sonar, strateško prizadeva za zagotavljanje kakovostne ter obenem raznovrstne ponudbe mladinskih, kulturnih in drugih družbenih vsebin prebivalcem Novega mesta in širše dolenjske regije že več kot 20 let.

Poleg osrednjih klubske in galerijske dejavnosti so postali prepoznavni predvsem po festivalih in delavnicah, ki so jih organizirali v minulih letih. Na odru Kluba LokalPatriot je nastopala večina najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov, njegova programska ekipa vsa leta delovanja kluba poseben poudarek namenja avtorskim glasbenim projektom ter obetavnim mlajšim glasbenikom in glasbenim skupinam, v Galeriji Simulaker pa so razstavljali vsi vidnejši vizualni umetniki zadnjih desetletij s poudarkom na predstavnikih mlajše generacije.

LokalPatriot z galerijo, klubom in vozliščem ne le sledi, temveč tudi pripomore k razvoju področja mladinskih in umetniških praks ter postavljanju kakovostnega standarda na državni ravni. V zadnjih letih je zavod zelo dejaven tudi na področju zagovorništva. Vsi programi in projekti zavoda Lokalpatriot vsa leta delujejo včasih kot inkubator včasih pa kot generator na stičišču mladinskega, kulturnega, socialnega, družbenega, izobraževalnega in podjetnega sveta večinoma mladih obiskovalcev. Njihov prispevek je zato odmeval prek lokalnih in regionalnih meja ter jih postavil na zemljevid organizacij v mladinskem sektorju, ki širijo meje možnega in delujejo z večstranskimi učinki na mlade in okolico.

Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja prejme Cerkljanski mladinski alternatvni klub.

Cerkljanski mladinski alternativni klub ali na kratko CMAK od leta 1997 deluje kot spodbujevalec aktivnega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa mladih. Njegovo delovanje je v popolnosti skladno z načeli mladinskega dela. Vsa leta je mladinski center javno odprt prostor, v katerega lahko vstopi vsak ne glede na svojo starost in ne glede na to, ali je član društva ali ne. Pri tem se vedno spodbuja pomen sprejemanja različnosti, medsebojnih dogovorov in družbenokritičnega razmišljanja. CMAK mladim prek najrazličnejših dejavnosti kaže pomen zdrave presoje, preizpraševanja o družbeni resničnosti in samopremisleka.

Poleg mentorske pomoči, predložitve informacij in prostorov za izvedbo različnih dogodkov nudi CMAK možnost uporabe likovnega ateljeja, zvočne opreme, računalnika, interneta, pa tudi pomoč pri izvedbi projektov drugih skupin in društev. V vseh letih se je izmojstril v iznajdljivosti ter improvizaciji, ostajal odprt in žanrsko neomejen ter politično povsem neobremenjen. Prisega na alternativo, samostojnost pri izvedbi (DIY-produkcija ali »naredi sam«), možnost izbire in kritično mišljenje.

Cerkljanski mladinski alternativni klub ima že od nekdaj pomemben vpliv na socialno družbeno povezanost. Izkazuje pomemben prispevek pri povezovanju organizacij, skupin in posameznikov v mladinskem sektorju. Od nekdaj so ozaveščali javnost o pomenu mladinskega dela, urejati so začeli tudi informativni mesečnik.

Prispevek CMAK k razvoju mladinskega dela je neprecenljiv, še posebej zaradi večletnega vztrajanja in izvajanja mladinskih programov navkljub vsem preprekam, ki so zahtevale veliko inovativnosti in iznajdljivosti za delovanje. V Cerknem je mladim to uspelo in pogumno korakajo že proti petindvajseti obletnici udejstvovanja.

Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju prejme društvo Mladinski ceh za projekt BREZ VEZ(E) DO SLUŽBE do službe.

Društvo Mladinski ceh je bilo v letu 2020 uspešno kot prijavitelj na Javnem razpisu »Krepitev kompetenc mladih skozi aktivno državljanstvo za večjo zaposljivost«, iz česar je nastal projekt več partnerjev s pomenljivim naslovom BREZ VEZ(E) DO SLUŽBE. V društvu Mladinski ceh so hitro prepoznali, da so zaposlitvene priložnosti ena izmed glavnih tematik med mladimi. Prav rešitve in načini, kako mladim pomagati do službe, so bili tisti, ki so jih vodili pri oblikovanju raznolikih in strateško dovršenih vsebin za zaposlitvena vprašanja v prihodnje. Tako so nastala vrsti usposabljanj s skupnim naslovom Zaposlitveni kamp in štiri druga usposabljanja pod imenom Podjetniški začetek.

Celotni projekt dosega trajnostni učinek pri soudeležbi mladih v družbeni skupnosti, saj je predvsem namenjen spodbuditvi mladih k dejavnosti in tvornemu vplivanju ter družbenemu prispevanju prek prehoda iz izobraževanja ali brezposelnosti v zaposlitev. Jasen kazalnik, da so bili na poti aktivacije mladih uspešni tudi sicer, poleg udeležencev, ki so se zaposlili, je veliko zanimanje za dolgoročne podporne dejavnosti, kar izkazuje pripravljenost na sodelovanje posameznikov, ki še niso spremenili statusa na trgu dela. Prav tako pa je projekt BREZ VEZ(E) DO SLUŽBE s svojo vsebino ključno prispeval tudi k širši prepoznavnosti mladinskega dela v Sloveniji.

Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju prejme zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih Katoliška mladina za projekt Stična mladih.

Stična mladih je enodnevni festival slovenske Katoliške mladine, ki tradicionalno poteka tretjo soboto v septembru v cistercijanski opatiji v Stični, v povprečju se ga vsako leto udeleži od 4000 do 5000 mladih. Letošnji je bil v jubilejni 40. izvedbi. Kljub epidemiji se je letos v Stični zbralo 2400 mladih iz celotne Slovenije. Tema festivala je bila, kako se mladi vsakodnevno spopadajo s svojimi strahovi, še posebej s strahom, kako biti kristjan v sodobni družbi kako se soočiti s posledicami epidemije. Pri organiziranju festivala je sodelovalo več kot 200 mladih prostovoljcev.

Stična mladih nagovarja in odgovarja na aktualne potrebe in vprašanja mladih z namenom pomagati pri njihovem osebnem razvoju, poleg tega pa je festival mladih imel in še ima pomembno vlogo pri vzgajanju državotvornosti mladih in jim ponuja priložnost, da razvijejo svoje usposobljenosti ter znanje, in sicer ob podpori in vodstvu mentorjev, med katerimi imata dva tudi certifikat mladinskega delavca. Z razvojem usposobljenosti in različnimi dejavnostmi, kot so delavnice in predstavitve različnih organizacij, se mladim omogoča lažji dostop do trga delovne sile. Na Stični mladih pa sodelujejo tudi izvajalci delavnic, ki so strokovno usposobljeni, s čimer je mladim omogočeno neformalno izobraževanje. Z aktivno promocijo prostovoljstva jim je uspelo pridobiti tudi mlade z manj priložnostmi v družbi. S prepovedjo točenja in uživanja alkoholnih pijač se na dogodku spodbuja mlade k odgovornemu in zdravemu načinu življenja. Mladi so ključni deležniki pri snovanju idejne zasnove in vsebine festivala, tako da aktivno prispevajo s svojimi svežimi predlogi, pogledi in rešitvami za smelo uresničevanje poslanstva festivala. Prek raziskovanja in sodelovanja z usposobljenimi mentorji so v Katoliški mladini iskali in našli inovativne predloge, kako tvorno odgovoriti na vprašanja in potrebe mladih.