Skoči do osrednje vsebine

16. seja Sveta za kmetijstvo in podeželje

Minister dr. Jože Podgoršek se je včeraj udeležil 16. seje Sveta za kmetijstvo in podeželje RS, na kateri so člani obravnavali predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027, ki ga mora Slovenija posredovati v potrditev na Vlado RS in do konca decembra tudi v potrditev na Evropsko komisijo.

Dokument vsebuje ključne strateške usmeritve za izvajanje SKP v Sloveniji ter podaja nabor ukrepov (intervencij) za njihovo uspešno in učinkovito izvajanje.

Minister Podgoršek je uvodoma izpostavil, da je za nami turbulentno obdobje medsebojnih usklajevanj in sprejemanja kompromisov. Pripravljen dokument kot celota odraža primerno strateško naravnanost in kaže smer nadaljnjega razvoja. Ministrstvo je bilo skupaj z deležniki uspešno pri pridobitvi dodatnih pomembnih nacionalnih sredstev za razvoj kmetijstva v skupni višini 310 milijonov evrov. Prvič po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bo tako za kmetijstvo s strani vlade RS dodatno zagotovljenih več denarja kot to predpisujejo evropski predpisi. Članom Sveta so bile predstavljene ključne spremembe, ki so nastale v zadnjih dveh tednih od zadnje seje Sveta v novembru. Dogovorjeno je, da se vzpostavitev širokopasovne infrastrukture in druge osnovne infrastrukture na podeželskih območjih financira iz Kohezijskega sklada. Sredstva, namenjena za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost (tako imenovano osnovno plačilo) so se povečala za 62 milijonov evrov, saj se bo upošteval rabat pri shemi za podnebje in okolje (SOPO).

Pri dopolnilni prerazporeditveni dohodkovni podpori za trajnostnost se bo za vsa kmetijska gospodarstva namenilo podporo za prve hektarje do 8,2 ha. Iz naslova dodatnih nacionalnih sredstev bo za območja z omejenimi možnostmi (OMD), kolektivne naložbe v kmetijstvu za skupno pripravo  kmetijskih proizvodov za trg in razvoj močnih in odpornih verig vrednosti preskrbe s hrano, naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalne industrije, naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za delo v gozdu, naložbe v primarno predelavo lesa in digitalizacijo, naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, neproizvodne naložbe, povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij SN 2023-2027, LEADER, naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali in podporo za projekte Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) ter razvojna partnerstva raziskovalnih institucij namenjeno več sredstev. V zadnjih usklajevanjih se je zmanjšalo število shem v SOPO. Prav tako bo za vezano dohodkovno podporo za rejo drobnice namenjenih več sredstev.

V jedrnati in plodni razpravi so člani Sveta izmenjali mnenja na predlog strateškega načrta in izpostavili najbolj pereče tematike, za katere so na koncu seje sprejeli dogovor. Pri vezani dohodkovni podpori za rejo govedi bo v prehodnem dvoletnem obdobju za živali, ki ustrezajo pogoju rojeno, vzrejeno in zaklano v Sloveniji, namenjena višja podpora na žival kot tistim, ki temu ne ustrezajo. Pri podpori za beljakovinske rastline se bo pri metuljnicah upošteval pogoj obtežbe 0,9 glav velike živine (GVŽ). Podpora za OMD bo nižja za tista kmetijska gospodarstva, ki nimajo travojedih živali. Glede omejitve maksimalnega zneska v celotnem programskem obdobju na 800.000 evrov za investicije v „primarnem/kmetijskem sektorju“ se bo tekom izvajanja programskega obdobja pogledalo ali sredstva ostajajo in se glede na to sprejme nadaljnje odločitve.

Minister dr. Podgoršek se je vsem članom Sveta zahvalil za vse posredovane komentarje in pripravljenost za iskanje rešitev. Člani Sveta so na koncu sprejeli sklep, da kljub nekaterim odprtim izvedbenim vprašanjem podpirajo usmeritve predloga strateškega načrta SKP 2023-2027.

Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ustanovljen na podlagi Zakona o kmetijstvu. Člani sveta so: dr. Andrej Simončič (predsednik, Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Emil Erjavec (Biotehniška fakulteta v Ljubljani),  Roman Žveglič in Danilo Meolic (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZS),  Borut Florjančič (Zadružna zveza Slovenije), Boštjan Noč (Čebelarska zveza Slovenije), dr. Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje kmetijskih in živilskih podjetij), Marjan Vindiš (Sindikat delavcev v kmetijstvu), Anton Medved (Sindikat kmetov Slovenije), prof. dr. Branko Kramberger (Fakulteta za kmetijstvo Maribor), Tone Hrovat (Konzorcij biotehniških šol Slovenije), Irena Ule (Zveza kmetic Slovenije), Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine).