Družba SiDG, ki od leta 2016 gospodari z državnimi gozdovi, se je za organizacijo svoje dražbe vrednejših soritmentov odločila, ker ji omogoča neposredno prodajo izjemnih sortimentov, ki jih kupci, s katerimi ima podjetje SiDG sklejene dolgoročne pogodbe, ne potrebujejo. Gre namreč za visoko kakovostni les, ki omogoča predelavo z visoko dodano vrednostjo. Licitacija je namenjena prodaji najbolj kakovostnega lesa po višjih cenah, kot sicer veljajo pri rednem odkupu hlodovine. Ogledi hlodovine so bili možni od 26. novembra do 5. decembra, danes pa je na sedežu SiDG potekalo tudi javno odpiranje ponudb. Dražba je potekala tako, da so kupci oddali posamezne ponudbe za vsak sortiment posebej.  

»Slovenija se je kot ena najbolj gozdnatih držav na svetu vedno zavedala, kako pomembno je trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Furnirska hlodovina, ki tako na tradicionalnih licitacijah v Slovenj Gradcu kot tudi na prvi licitaciji v organizaciji SiDG dosega izjemno lepe vrednosti, je plod načrtnega dela in sodelovanja gozdarske stroke z lastniki gozdov. Pozdravljam odločitev SiDG, da začne organizirati svoje licitacije vrednejše hlodovine, saj je naloga SiDG dosegati čim višji donos in kakovost gozdih lesnih sortimentov ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi,« je ob ogledu dražbe povedal minister dr. Podgoršek.

Družba SiDG je v letu 2020 prodala 1.146.079 m³ gozdnih lesnih sortimentov  po povprečni ceni 47,21 evra/m³. V strukturi prodaje je bilo 58% iglavcev in 42% listavcev. Preko dolgoročnih prodajnih pogodb, sklenjenih s slovenskimi lesno predelovalnimi industrijami, je bilo prodanih 57% gozdnih lesnih sortimentov.

Slovenski gozdovi so poznani kot primer ohranjene narave in biotske raznovrstnosti, »slovenska gozdarska šola« pa je danes po svetu priznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Kratkoročni trendi kažejo na umirjanje rasti kazalnikov stanja in gospodarjenja z gozdovi. Površina gozdov se po več kot 140 letih na ravni Slovenije ne povečuje več, zlasti v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva se srečujemo s pritiski na gozd in gozdni prostor ter številnimi vlogami za krčitev gozdov. Evidentiran posek še vedno ne dosega možnega (v letu 2020 je posek znašal 59 % možnega), na letni ravni se povečujeta prirastek in možni posek v slovenskih gozdovih.

Konflikti med okoljskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami zaradi hitrega tempa številnih sprememb in vplivov le-teh na gozdove postajajo vse bolj izraziti. Če pred desetletji s soobstojem teh funkcij v gozdovih ni bilo večjih težav, so pred gozdovi in gozdarsko stroko danes številni izzivi, trenutno najbolj pereči so: prilagajanje gozdov podnebnim spremembam, ogroženost biotske raznovrstnosti, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, problematika vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje podlubnikov iz gozdnih rezervatov v gospodarske gozdove, in številni drugi.