Posvet je namenjen je nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in tistim, ki o tem razmišljajo svetovalcem javne službe kmetijskega svetovanja, zaposlenim na upravnih enotah, inšpekcijskim službam, predstavnikom in strokovnim delavcem posameznih resorjev in regulatorjev.

Minister dr. Jože je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil pomembnost dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, saj omogočajo obstanek kmetij, delovna mesta in nenazadnje razvoj podeželja. »Dopolnilne dejavnosti so zelo raznolike in tako v veliki meri pripevajo k izpolnjevanju strateških ciljev več programskih dokumentov, ne samo na področju kmetijstva, temveč celotnega podeželja. Na ministrstvu se tega zavedamo in zato posebno skrb namenjamo podpori teh dejavnosti, saj se zavedamo dodane vrednosti dopolnilnih dejavnosti na kmetiji za razvoj kmetijstva in podeželja,« je povedal minister.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo g. Branko Ravnik je v svoji predstavitvi predstavil ključne vsebine predloga Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. V predstavitvi je ob povzetku novosti strateškega načrta izpostavil tudi ključne vsebine, ki se navezujejo na opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. »Strateški načrt sledi potrebam po večji podpori dopolnilnim dejavnostim na kmetijah, zato se v njem dopolnilne dejavnosti na kmetijah naslavlja preko večjih intervencij« je povedal g. Ravnik. Po svoji predstavitvi je podal tudi več odgovorov na povsem konkretna vprašanja, ki so jih udeleženci lahko zastavili tekom spremljanja predstavitve.

Na dogodku je sodeloval tudi direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin g. Matjaž Guček. Predstavil je pomen zagotavljanja varne hrane kot enega ključnih elementov agroživilske verige in osnovni predpogoj za dajanje živil na trg. V primeru dopolnilih dejavnosti na kmetiji je dodal, da ima zagotavljanje ustrezne varnosti in kvaliteta živil še toliko večjo težo, saj potrošniki ob nakupu tovrstnih živil pričakujejo višjo raven varnosti in kakovosti živila. Ob tem je povedal; »Takšna percepcija do lokalno pridelanih živil ne dopušča prostora za napake in že najmanjše nedoslednosti lahko vodijo do izgube zaupanja potrošnikov, ki ga je potem zelo težko povrniti.« Dodal je, da je pomembno tudi izobraževanje, saj lahko le z njim kmetje učinkovito iščejo nove tržne priložnosti, ki ob izrabi naravnih danosti in ostalih resursov omogočajo doseganje višje dodane vrednosti določenega proizvoda in s tem tudi pričakovan ekonomski učinek.