Poziv k preprečevanju širjenja in vnosa aviarne influence v reje perutnine

Po poletnem zatišju so se z jesenskimi selitvami prostoživečih ptic ponovno začeli pojavi visoko patogene aviarne influence (HPAI) v Evropi. Bolezen je bila ugotovljena predvsem pri prostoživečih pticah, pa tudi pri perutnini in pticah v ujetništvu. V večini primerov se pojavlja podtip H5N1, manj je podtipa H5N8, ki je prevladoval v prejšnjih sezonah. Trenutno je največ izbruhov HPAI pri perutnini v Italiji. Zaenkrat ugotovljeni podtipi ne predstavljajo večjega tveganja za okužbo ljudi.

Aviarna influenca (ptičja gripa)

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vso perutnino (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobe, tekače (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Bolezen se prenaša kapljično z medsebojnimi stiki med živalmi preko njihovih izločkov (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki), okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso), s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Prenos je možen tudi z okuženo obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi, zato je človek pomemben člen pri širjenju oziroma preprečevanju okužbe.

Znaki in potek bolezni

Obolele živali so pogosto videti apatične, ne jedo in ne pijejo. Kokoši ne nesejo jajc ali pa so ta deformirana. Pri nekaterih živalih se greben ali noge obarvajo modrikasto. Poleg tega lahko se pojavi kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic. Pogine od 90 do 100 odstotkov obolelih živali. Okužene kokoši in purani poginejo večinoma že v 24 do 48 urah po stiku z virusom - še preden se pojavijo simptomi bolezni.

Race in gosi obolevajo manj pogosto, vendar pa virus izločajo in jih označujejo tudi za rezervoarje virusa. Okužene živali pogosto vzbujajo pozornost z motnjami v ravnotežju ali vedenju, plavajo v krogu ali držijo glavo postrani. Poleg tega se lahko pojavi vnetje oči in pljuč - videti je, kot da živali težko dihajo.

Obvezna prijava bolezni in pogina

Aviarna influenca sodi med posebno nevarne bolezni živali, katere sum ali pojav bolezni (tudi nepojasnjen pogin živali) je obvezno prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali Območnemu uradu Uprave. Imetniki perutnine morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri perutnini ter dosledno izvajati preventivne in biovarnostne ukrepe.

Biovarnostni ukrepi za rejce

Vse rejce pozivamo k doslednemu upoštevanju biovarnostnih ukrepov, ki so:

• preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine - nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih,
• preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
• omejitve obiskov nepooblaščenim osebam v prostore, kjer je nastanjena perutnina oziroma upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok),
• omejevanje dnevnih izpustov na najkrajši možni čas in upoštevanje priporočil iz prejšnjih točk pri imetnikih perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste,
• uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino
• izogibanje stikom z bolnimi ali poginjenimi prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi pticami in ujedami (s kontaminirano obutvijo in obleko se lahko virus nehote raznese na perutnino).

Gospodarska škoda

Pojav HPAI v rejah perutnine pomeni pokončanje in neškodljivo uničenje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, omejitve in prepovedi v prometu in trgovanju s perutnino, mesom in drugimi proizvodi. Zato pozivamo rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo.

Več o aviarni influenci na spletni strani UVHVVR