Glavna tema vrha SEP sta bila širitev Evropske unije in krepitev sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami članicami SEP. Druge aktualne teme so tudi reševanje aktualnih izzivov, povezanih s trajnostnim razvojem; mednarodno znanstveno sodelovanje; gospodarstvo regije po pandemiji covida-19; prihodnost delovanja SEP glede na obstoječi finančni okvir.

Predsednik vlade Janez Janša je v razpravi govoril o pomenu vključevanja Zahodnega Balkana v Evropsko unijo in o krepitvi sodelovanja Evropske unije z državami tako imenovanega Vzhodnega partnerstva. V razpravi je poudaril zgodovinsko pomembno povezovalno vlogo Srednjeevropske pobude, ki ima glede na aktualne mednarodne izzive priložnost, da znova postane pomemben forum sodelovanja med Evropsko unijo ter državami na njeni vzhodni in jugovzhodni meji. Predsednik vlade se je zahvalil za pomoč Srednjeevropski pobudi, ki je v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo prispevala k upravljanju pandemije covida-19.

SEP je regionalni forum, ki spodbuja sodelovanje in povezovanje držav srednje, zahodne in jugovzhodne Evrope na politični, gospodarski in kulturni ravni. Cilj SEP je krepitev sodelovanja na področju kulture, znanosti, turizma, gospodarskega in obmejnega delovanja, podpora državam SEP, ki še niso članice EU v pristopnem procesu. SEP politično vodi vsakokratna predsedujoča država (enoletno predsedovanje), ima pa tudi Izvršni sekretariat s sedežem v Trstu. SEP vključuje 17 držav: Albanijo, Belorusijo, BiH, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Madžarsko, Italijo, Severno Makedonijo, Moldavijo, Črno goro, Poljsko, Romunijo, Srbijo, Slovaško, Slovenijo in Ukrajino.