Skoči do osrednje vsebine

Vpliv sodobnih tehnologij na varna in zdravju neškodljiva delovna okolja

Ena od osrednjih prioritet Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je kakovostno delo za kakovostno življenje. S konferenco, ki je potekala 1. 12. 2021, naslovljeno »Prihodnost je tu: varnost in zdravje pri delu«, smo se osredotočili na vpliv sodobnih tehnologij na varna in zdravju neškodljiva delovna okolja.

Minister Janez Cigler Kralj je ob tem dejal: »Današnji čas je čas velikih in hitrih sprememb. Mega trendi, kot so globalizacija, digitalizacija, demografske in klimatske spremembe, globoko posegajo v naše življenjsko in delovno okolje. Ne moremo se jim izogniti, lahko in moramo pa se nanje pripraviti. Strah in zanikanje, vztrajanje pri starih vzorcih razmišljanja in načinih dela nam ne bodo pomagali niti kot posameznikom niti kot družbi.«

Po predvidevanjih se bo način proizvodnje do leta 2030 povsem spremenil. Sodobne tehnologije, kot so komunikacije pete generacije, avtonomne naprave in vozila ter umetna inteligenca, nam po eni strani ponujajo možnosti za nesluten razvoj v smeri zagotavljanja večje blaginje za vse, vendar hkrati s seboj prinašajo celo vrsto tveganj.

Vpliv sodobnih tehnologij na delovna mesta ni v naprej določen, ni dober ali slab. Od naših skupnih prizadevanj je odvisno, kakšen bo njihov rezultat. Pri tem smo na konferenci posebej izpostavili pomen vseživljenjskega učenja in sodelovanja, nujnost prenove študijskih programov, potrebo po nenehnem nadgrajevanju znanja varnostnih inženirjev ter izobraževanju in usposabljanju delodajalcev in zaposlenih.

V delovna okolja je krepko posegla tudi pandemija covid-19, ki je spremenila marsikatero ustaljeno prakso, ena večjih je gotovo delo na daljavo. Kot velike prednosti dela od doma so se pokazale večja avtonomija pri delu, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, prihranek na času in denarju, saj se ni več potrebno vsak dan voziti na delovno mesto ter posledično zmanjšanje emisij in izboljšanje stanja okolja. Hkrati pa lahko delo na domu prinaša nekatera tveganja. Potrebno bo bolje usposobiti vodstveni kader za vodenje delavcev, ki delajo na domu. Raziskave kažejo tudi na večjo intenzivnost dela, katerega posledica so psihosocialna tveganja. Raziskave zaznavajo, da zaradi utrujenosti in stresa popolnoma zdravi posamezniki posegajo po zdravilih in drogah za krepitev kognitivnih sposobnosti ter lajšanje stresa.

Svoje poglede so podali tudi predstavniki evropskih in nacionalnih socialnih partnerjev, ki so opozorili, da bo cilje mogoče doseči le preko socialnega dialoga.

Če želimo ali ne, prihodnost trka na naša vrata. Spremembe so tu in od nas zahtevajo, da smo proaktivni. Sprejeti jih moramo kot možnost za raziskovanje novih poti – za spreminjanje sveta na bolje.