Bil je minister, ki je izhajal iz izkušenj in zgodovine. Verjel je v pravno državo in imel občutek za razvoj prava. Kot nekdanji ustavni sodnik in predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije se je zavedal pomena ustavnopravnih argumentov, četudi so bili le-ti zelo zapleteni. Imel je izjemen občutek za zgodovinske krivice in njihovo popravo.

Kot velik mož se je znal tudi opravičiti -  tudi osebam, ki so se jim zgodile kršitve človekovih pravic, in je te kršitve pravnomočno ugotovilo sodstvo.

Trudil se je za vzpon slovenskega pravosodja, zlasti preko »Projekta Lukenda«, ki se je začel v njegovem mandatu ministra. Zastopal je stališče, da mora biti kot minister za pravosodje tudi »strelovod za slovensko pravosodje«, kadar je le-to kritizirano, kritike pa morajo biti premišljene in ne splošne. Kot minister za pravosodje je pripomogel tudi  k posodobitvi ureditev sodnih postopkov, predvsem pravdnega in kazenskega. Odlično pa je vodil tudi zahtevna in obsežna pogajanja v času prvega predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Njegovo razgledanost in zmožnost dolgoročnega ter premišljenega razmišljanja bomo pogrešali. Njegovi prispevki k razvoju pravne države in človekovih pravic v Republiki Sloveniji, ter prispevki s področja poprave preteklih krivic, ne bodo pozabljeni. Strokovne razprave s prof. dr. Lovrom Šturmom bomo pogrešali tudi nekdanji sodelavci in sodelavke na ministrstvu. Ohranili ga bomo v lepem spominu.