Minister mag. Andrej Vizjak je ob tem poudaril: »Slovenija bo podpirala izvajanje Ljubljanskega dogovora in urbane agende EU ter aktivno pristopila k vključevanju slovenskih mest v večnivojsko sodelovanje, hkrati si bo še naprej prizadevala za prenos informacij o dogajanjih, pobudah in aktivnostih na področju razvoja mest na ravni EU glede slovenskih mest in drugih deležnikov prek nacionalne kontaktne točke.« V nadaljevanju je opozoril: »Ljubljanski dogovor poudarja pomen urbane agende EU in je politična zaveza za njeno nadaljevanje.«

Spletnega srečanja se je udeležila tudi evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira. Poudarila je: »Rada bi se zahvalila triu predsedujočih držav Svetu EU, Nemčiji, Portugalski in Sloveniji, za njihova izjemna prizadevanja za prenovo urbane agende z novo leipziško listino in ljubljanskim sporazumom. Urbana agenda mora spodbuditi razprave in oblikovanje konkretnih rešitev za boljši trajnostni urbani razvoj na vseh ravneh. To zlasti velja za zeleni prehod, saj so mesta zgled in vzor širši regiji, zato morajo imeti vodilno vlogo, vključno s čistim prometom in energetsko učinkovitostjo.«

EU-politike in zakonodaja močno vplivajo na razvoj evropskih mest, način delovanja mest pa vpliva na uspešno izvajanje politik EU. Urbana agenda EU, vzpostavljena leta 2016, si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja v mestih. Njena partnerstva združujejo predstavnike evropskih mest in regij, držav članic, Evropske komisije in drugih evropskih institucij v iskanju skupnih rešitev za izboljšanje in učinkovitejše izvajanje mestnih politik in doseganje skupnih evropskih in nacionalnih dogovorov. Kar 70 odstotkov vseh ukrepov za izpolnjevanje ciljev politik EU se namreč izvede na lokalni ravni. Slovenija je sodelovala v kar šestih partnerstvih od štirinajstih partnerstev prve generacije.

Ljubljanski dogovor ohranja v veljavi okvirni dogovor iz Amsterdama in uvaja novosti, ki bodo dodatno okrepile učinek in uspešnost urbane agende EU. Ohranja osredotočenost na odpravljanje ovir za mesta na področju zakonodaje, financiranja in znanja. Ohranja štirinajst tematskih področij sodelovanja in jim dodaja štiri nove teme – »ozelenjevanje mest«, »trajnostni turizem« »hrana« in »mesta enakosti«. Hkrati v letu 2023 vabi k obravnavi razvojnih tem in vprašanj z vidika načel Nove leipziške listine (2020) za zelena, pravična in produktivna mesta v korist vseh prebivalcev.

Velik dosežek slovenskega predsedovanja je poudarjanje vloge majhnih in srednje velikih mest za uravnoteženi razvoj ter njihovo enakovredno vključevanje v procese oblikovanja politik v EU.

V popoldanskem delu srečanja so ministri razpravljali o zelenem razvoju mest. Poudarili so pomen delovanja in rezultate dosedanjega sodelovanja v okviru partnerstev Urbane agende EU. Slovenija kot predsedujoča Svetu EU je predstavila dveletno delo s sporočili t. i. »zelenih« partnerstev Urbane agende za EU na področju izboljšanja EU-zakonodaje, ki bodo decembra predložena v seznanitev tudi okoljskim ministrom. Nemčija je predstavila projekt Three4Climat, v katerem so v zadnjem letu in pol sodelovala izbrana mesta in šole vseh treh držav predsedujočega tria z namenom ozaveščanja in priprave akcijskih načrtov za prehod v ogljično nevtralnost. Portugalska, ki se je pred petimi leti kot prva na svetu zavezala za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050, je predstavila svoja prizadevanja in aktivnosti na tem področju.

Več informacij:

• posnetek ministrove izjave,
• Ljubljanski dogovor in Večletni delovni program za urbano agendo EU