Skoči do osrednje vsebine

Minister Koritnik podpisal pogodbe za sofinanciranje projektov na področju digitalne preobrazbe

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je podpisal pogodbe s 47 nevladnimi organizacijami, ki so na Javnem razpisu za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021–2023 pridobile sredstva za sofinanciranje svojih projektov.

Predstavniki sedijo za podolgovato mizo, med njimi razdalja zaradi ukrepov v zvezi s COVID-19. Za podpisniki modra zavesa.

Podpisniki pogodb za sofinanciranje projektov NVO na področju digitalne preobrazbe | Avtor Ministrstvo za javno upravo

1 / 3

Zaradi ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja virusa Sars-CoV-2, je danes, v živo potekal podpis le s petimi nevladnimi organizacijami, ki so na svojih področjih dosegle najvišje število točk: Slovensko Karitas, Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Društvom za mladinski razvoj Idrija 2020 in Košarkarsko zvezo Slovenije. »Tudi nevladne organizacije so pomemben deležnik digitalne preobrazbe. Zlasti je pomembna njihova vloga na področju naslavljanja in zniževanja digitalnega razkoraka, krepitve zaupanja, vključevanja ranljivih skupin in kakovostnega življenja v digitalni družbi,« je ob podpisu poudaril minister Koritnik.

Povedal je še, da z izvedbo javnega razpisa Ministrstvo za javno upravo dokazuje, da njegova vloga tudi v razmerah epidemije COVID-19 ni le interventno reševanje države, temveč tudi vzpostavljanje dialoga, izmenjava najboljših praks in oblikovanje politik. »Digitalizacija ne pripomore zgolj k produktivnosti in učinkovitosti gospodarstva, ampak tudi k družbenemu razvoju. Nove storitve in rešitve na vseh področjih nam omogočajo, da digitalizacijo uporabljamo za nove oblike poslovanja, komunikacije, izobraževanja, zabave in na drugih specializiranih področjih,« je še izpostavil minister Boštjan Koritnik ter dodal, da želimo z javnim razpisom za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij podpreti nevladne in prostovoljske organizacije na njihovi poti digitalne preobrazbe in v organizacijah s pomočjo vpeljave digitalnih rešitev razviti ali nadgraditi storitve, ki jih organizacije zagotavljajo svojim uporabnikom ter jih tako dodatno usposobiti z znanji na področju digitalizacije in pridobitve digitalnih kompetenc.

Predstavnik Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Matej Erjavec je projekt digitalizacije Košarkarske zveze Slovenije ocenil kot velik mejnik in korak naprej v delovanju organizacije. Dejal je, da bodo v KZS prešli na popolnoma digitalno poslovanje znotraj komisij in organov, ki delujejo v okviru zveze ter klubom omogočili urejanje zadev prek novega portala. Vsi servisi, ki jih KZS nudi klubom, sodnikom, pomožnim sodnikom, statistikom, ostalim klubskim delavcem in drugim, bodo zbrani na enem mestu. Kot je še dodal, bodo za delo z digitalnim zapisnikom usposobili več kot 1.000 pomožnih sodnikov, za uporabo novih digitalnih rešitev KZS pa 600 trenerjev ter številne klubske delavce.

V Slovenski Karitas pripravljajo posebno spletno aplikacijo za prepoznavo socialnih stisk – eSOS, je uvodoma dejal Peter Tomažič. Gre za strokovni spletni pripomoček, ki bo namenjen tako laičnim uporabnikom za samo-prepoznavo stisk kot tudi prostovoljcem in strokovnjakom pri prvi socialni pomoči. Pokrival bo prepoznavanje stisk na področju zasvojenosti, nasilja v družini ter osebnostnih in duševnih motenj. Slovenska Karitas se pri humanitarnem delu srečuje s prejemniki pomoči Karitas, ki so mnogi funkcionalno slabše pismeni ali pa sodijo med starejše, ki se še niso srečali s tehnologijo ekranov. Velikokrat ne uporabljajo razpoložljivih digitalnih orodij, ki olajšuje dostop do zdravstvenih storitev, do storitev javne in davčne uprave, ne znajo ravnati z različnimi varovanimi dostopi ali pa nemalokrat tudi nimajo ustrezne opreme.  Zato želijo dvigniti nivo znanja in spretnosti na področju digitalnih storitev, saj ne dostopanje in neznanje povzročata izključenost in še slabši socialni položaj. Pomemben dejavnik je tudi bonton, varnost na Internetu in prepoznavanje verodostojnosti objav. V tem sklopu bo realiziranih 38 izobraževanj na območju Škofijske Karitas Ljubljana.

Konzorcij partnerjev društva Idrija 2020 iz Idrije, zavoda Dobra pot iz Brkinov in KID KIBLA iz Maribora bo vzpostavil digitalni program “Digitalni dediščinski inkubator - DDI“, je ob podpisu povedal predstavnik Društva za mladinski razvoj Idrija 2020 Matevž Straus. Namen projekta bo preseganje razkoraka med kulturno dediščino in digitalnimi tehnologijami, kar bodo dosegli z izvedbo dogodkov in usposabljanj s področja tehnologij za kulturno dediščino, individualnimi svetovanji in podporo s področja digitalnih tehnologij za kulturno dediščino, vzpostavitvijo spletne skupnostne platforme ter nadgradnjo aplikacije za beleženje dediščinskih spominov. 

Projekt Planinstvo 4.0 naslavlja dejstvo, da je gorski svet čedalje bolj obiskan in se dejansko mestoma srečujemo s preveliko množičnostjo, ki lahko negativno vpliva na okolje, kvaliteto življenja lokalnega prebivalstva in tudi na samo izkušnjo obiskovalca, je dejal Jože Rovan s Planinske zveze Slovenije ter dodal, da neposrednega merjenega spremljanja obiska nimajo, zato in je posledično težje sprejemati ustrezne ukrepe in usmerjati obisk. Po njegovih besedah inovativne digitalne rešitve, pri katerih se bo Planinska zveza Slovenije povezala s partnerji, organizacijo Cipra Slovenija, društvom za varstvo Alp in Planinskim društvom Tržič, ponujajo odgovore glede spremljanja množičnosti obiska, kot tudi glede posredovanja informacij uporabnikom. Na enega bolj perečih izzivov ohranjanja gorskega okolja bodo tako na petih testnih območjih skušali odgovoriti z nadgradnjo aplikacije mapzs.pzs.si.

Mitja Cevc iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije se je zahvalil ocenjevalcu, Ministrstvu za javno upravo, da je prepoznalo projekt, ki ga je vredno sofinancirati ter dodal: »Slovenija je na področju preventive relativno dobra, imamo dobre programe, ampak smo pri enem ključnih elementov dokaj slabi. To pa je zdravo prehranjevanje. Zato smo v projekt vključili več skupin. Tiste, ki imajo znanje o sestavi živil, do tistih, ki imajo znanje o pripravi aplikacij ter strokovnjake, ki imajo znanje o označevanju živil. Povezali smo več programov v platformo, jo nadgradili, da bodo ljudje lahko vedeli kaj jedo. Po drugi strani pa našli tudi tista živila, ki delujejo zaščitno in preprečujejo kronične bolezni srca in ožilja. S tem lahko izboljšamo zdravje populacije,« je poudaril Cevc ter še dodal, da je pri programu pomembno tudi to, da bodo vanj vključeni ne le mladi, ampak tudi starejša populacija, ki jo bodo skušali opolnomočiti z uporabo aplikacije in mobilnih naprav. V program bodo skušali vključiti čim širši spekter ljudi, ki bodo lahko s pomočjo tega programa izbirali zdravo prehrano, zaščitno prehrano. »S tem si bomo lahko izboljšali zdravje in preprečili kronične bolezni, z namenom ohraniti zdravo življenje čim dlje«, je zaključil predsednik društva.

Ozadje

Javni razpis za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021–2023 je namenjen spodbujanju razvoja digitalne preobrazbe nevladnih in prostovoljskih organizacij s pomočjo vpeljave digitalnih rešitev ter višje ravni usposobljenosti njihovih zaposlenih in uporabnikov na področju informacijske družbe.

Razdeljen je bil na dva ločena sklopa: 

  • SKLOP A: razvoj novih ali nadgradnja obstoječih storitev s pomočjo vpeljave digitalnih rešitev za učinkovitejše delovanje nevladnih organizacij na naslednjih področjih: sociala, zdravje, okolje, prostor, ohranjanje narave, kultura, šport, rekreacija, izobraževanje, raziskovanje, znanost, človekove pravice, informacijska družba, digitalizacija, dolgoživa družba, prostovoljstvo.
  • SKLOP B: optimizacija procesov v nevladnih organizacijah in razširitev njihovega delovanja s pomočjo vpeljave digitalnih rešitev za učinkovitejše delovanje nevladnih organizacij vključno z usposabljanji svojih zaposlenih, članov in prostovoljcev za njihovo uporabo ter usposabljanji svojih zaposlenih, članov in prostovoljcev za digitalne kompetence.

Javni razpis je bil objavljen 28. maja 2021, prijave pa so bile možne do 30. julija 2021.

V sklopu A so posamezne nevladne organizacije lahko dobile do največ 200.000 evrov (oziroma do 70.000 evrov na organizacijo v konzorciju, ki so bili obvezni), v sklopu B pa do največ 60.000 evrov (oziroma do 30.000 evrov na organizacijo; konzorciji v tem sklopu niso bili obvezni). Projekti bodo trajali v sklopu A med 18 in 24 mesecev in v sklopu B od 12 do 15 mesecev.

Sofinancirani projekti bodo med drugim omogočili vpeljavo digitalnih rešitev za terensko delo in učinkovitejše zagotavljanje pomoči uporabnikom (npr. nudenje psihosocialne pomoči z uporabo spletnih storitev) ter izvedbo usposabljanj za pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih znanj (npr. starejši, osebe iz socialno šibkejših okolij), kar je zlasti v luči zaostrenih epidemioloških razmer še posebej pomembno.

Skupaj bo za izvedbo izbranih projektov v dveh letih zagotovljenih nekaj več kot 4,5 milijona evra.