Skoči do osrednje vsebine

Strokovno srečanje izvajalcev projekta Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji

Več kot 100 strokovnjakov iz 44 različnih institucij se je danes udeležilo on-line strokovnega srečanja projekta Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji (ZaPiS), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Udeležencem so bile predstavljene projektne aktivnosti, rezultati Nacionalne raziskave o zdravstveni pismenosti v Sloveniji in Nacionalne raziskave digitalne zdravstvene pismenosti slovenskih študentov.
Uvodni nagovor vodje Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb Mojce Gobec

Uvodni nagovor vodje Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb Mojce Gobec

Vodja Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je v uvodnem nagovoru poudarila: »V času negotovosti, povezanih s pandemijo covid-19, se je še bolj izpostavila potreba po učinkovitem izboljšanju zdravstvene pismenosti ljudi. Poznavanje zdravstvenega sistema in razumevanje zdravstvenih informacij je postalo pomembnejše kot kdaj koli prej. Poenotenje informiranja o zdravju in skrbi zanj, je nujno na vseh ravneh političnega in zdravstvenega sistema v državi. Le enotnost in enovitost lahko pripomoreta k opolnomočenju državljanov, odločevalcev in vlagateljev za uresničevanje številnih ciljev trajnostnega razvoja.«

»Iskanje zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, ovrednotenje in uporaba pri naših odločitvah, sprejemanje odgovornosti za te odločitve in zaupanje v možnost izboljšanja zdravja ter vedenje o tem, kam, na koga se obrniti v zdravstvenem sistemu, so ključne veščine zdravstvene pismenosti. Nizka zdravstvena pismenost je močno povezana z višjo zbolevnostjo, umrljivostjo, pogostejšo rabo zdravstvenih storitev in višjimi stroški zdravljenja«, pa je povedal vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Rade Pribaković Brinovec, dr.

V nacionalni raziskavi o zdravstveni pismenosti je bilo ugotovljeno, da je 48 % odraslih prebivalcev Slovenije omejeno zdravstveno pismenih, in da ima kar 60 % prebivalcev omejeno navigacijsko zdravstveno pismenost. Raziskava je prva te vrste pri nas in predstavlja enega izmed korakov k ukrepom in nacionalni strategiji za dvig zdravstvene pismenosti.

Rezultati Nacionalne raziskave digitalne zdravstvene pismenosti slovenskih študentov pa kažejo, da je raven digitalne zdravstvene pismenosti med slovenskimi študenti precej visoka. Četrtina jih ima težave pri iskanju informacij, ki jih zanimajo, nekoliko višji odstotek (29,6 %) jih težko izbira med vsemi informacijami, ki jih najdejo, kar polovica pa jih ima težave pri oceni zanesljivosti informacij. Glede uporabe pridobljenih informacij pa se kaže visoka stopnja digitalne zdravstvene pismenosti.

Strokovno srečanje je organiziralo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje.