Podatki kažejo, da so se v času pandemije povečale vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti, še posebej močno pa je naraslo nasilje v družini in spletno nasilje. Slovenija je kot predsedujoča Svetu EU v središče svojih dejavnosti, na področju enakih možnosti žensk in moških, postavila boj proti spletnemu nasilju nad ženskami in dekleti.

Minister Janez Cigler Kralj je v okviru spletnega seminarja Ustvarjanje varnih spletnih okolij za ženske in dekleta - Odklikni spletno nasilje!  dejal: »Slovenija ostaja zavezana doseganju najvišjih standardov na področju enakosti spolov in boja proti nasilju nad ženskami in dekleti. Zato je ena od prednostnih nalog predsedstva obravnavanje in preprečevanje spletnega nasilja ter ozaveščanje o resnosti problema. Medtem, ko nam digitalna orodja ponujajo velike priložnosti, se moramo zavedati tudi tveganj, povezanih z naraščajočim vplivom interneta, hitrim širjenjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razširjenostjo družbenih medijev.«

Evropska komisarka za enakost Helena Dalli pa je opozorila, da digitalno okolje že tako postavlja različne izzive, ki pa so še toliko večji za ženske in dekleta. Evropska komisija bo zato kmalu predlagala iniciativo, da se na seznam EU zločinov uvrsti tudi sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva. 

Glavna govorka dogodka je bila Thordis Elva Thorvaldsdottir, priznana islandska novinarka, raziskovalka in strokovnjakinja za enakost spolov. Poudarila je, da je, po raziskavi Združenih narodov, kar 73 odstotkov žensk utrpelo spletno nasilje, kar posledično lahko vodi v nižjo samopodobo, izgubo samozavesti, težave s spolnostjo, stres, tesnobo, zlorabo substanc, socialno izolacijo in osamljenost. Opozorila je, da številne raziskave kažejo na povezavo med spletnim nadlegovanjem in ustrahovanjem ter resničnim nasiljem nad ženskami, na kar moramo biti posebej pozorni. Visoka stopnja spletnega nasilja je tudi pri dekletih, ki doživljajo večje pritiske v primerjavi s fanti. Thordis Elva je predstavila nekaj možnih rešitev, kot je izobraževanje in ozaveščanje, odgovornost medijev, regulacija in zakonodajne spremembe. Posebej je izpostavila pomen vključenosti fantov in moških.

V nadaljevanju je delo Evropskega inštituta za enakost spolov predstavila direktorica Carlien Scheele. Izpostavila je, da je spletno nasilje še posebej problematično za ženske in dekleta, saj gre velikokrat za nesoglasno pornografijo, ki jo je težje kazensko preganjati zaradi pomanjkanja dokazov, ki se na spletu izgubijo.

Sledila je predstavitev dobre prakse. Dr. Barbara Neža Brečko je predstavila CYBERSAFE orodje, ki je namenjeno učiteljem in drugim strokovnjakom, ki želijo v učilnici ali drugem okolju obravnavati spletno nasilje nad ženskami in dekleti.

Eno ključnih sporočil slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju enakih možnosti žensk in moških je, da so vse oblike nasilja, vključno s spletnim nasiljem, nesprejemljive. V luči pandemije Covid-19, prav tako pa vedno večje digitalizacije delovnega in domačega okolja, je še posebej pomembno, da smo zavezani učinkovitemu obravnavanju in preprečevanju spletnega nasilja in nadlegovanja nad ženskami in dekleti.