Cilji Unije za odpornost na nesreče so nov element evropskega sistema civilne zaščite. Predstavljajo pomemben mejnik razvoja odpornosti na tem področju. Slovenija kot predsedujoča Svetu EU je njihov razvoj uvrstila med prioritete svojega programa. Po začetku razprave o njihovem oblikovanju na delavnici slovenskega predsedstva se delo nadaljuje v okviru strokovnih skupin Evropske komisije. V različnih medsektorskih forumih pa potekajo neformalne razprave o različnih vidikih njihovega razvoja.

O vlogi znanosti in dejstev ter o pridobljenih izkušnjah grajenja odpornosti v okviru že obstoječih okvirov odpornosti, sistemov in orodij, so minuli četrtek razpravljali Khan Jahier, predstavnik NATA, Birgit Snoeren, predstavnica Evropske komisije, Peter Benczur, predstavnik Skupnega raziskovalnega središča EK, Karsten Uhing, koordinator EU projekta RESILOC, in John Fien, profesor na Šoli za arhitekturo in urbano oblikovanje Univerze RMIT, Melbourne, Avstralija.

Razpravljavci so se glede prispevka znanosti strinjali, da ima znanost ključno vlogo pri boljšem razumevanju tveganj za nesreče in odpornosti, zato je smiselno, da so znanstveniki in raziskovalci tesno vpleteni v aktivnosti za krepitev odpornosti na nesreče. Obenem je potrebno zagotoviti vključenost različnih znanstvenih disciplin, saj koncept odpornosti presega področje civilne zaščite. Z naslavljanjem različnih vidikov odpornosti (družbeno-ekonomski, okoljski, geopolitični …) bi znanost lahko prispevala k skladnemu medsektorskemu pristopu oblikovanja evropskih politik, zakonodaje in okvirov za krepitev odpornosti.

Med izzivi vključevanja znanosti je bilo prepoznano področje razumevanja znanstvenih dejstev. Dodatno delo bo potrebno na krepitvi komuniciranja znanosti. Za večjo uporabo znanosti v praksi je ključnega pomena, da so sporočila razumljiva in prilagojena znanju ter razumevanju naslovnikov (političnih odločevalcev, oblikovalcev politik, praktikov, širše skupnosti civilne zaščite).

V prihodnje bo potrebno zagotoviti sodelovanje med znanstveniki na eni strani in političnimi odločevalci ter oblikovalci politik in praktiki na drugi. Ključno je, da se znanstvenike informira o potrebah in prioritetah. Na tak način lahko ciljno usmerijo svoje delo/raziskovanje in političnim odločevalcem ter oblikovalcem politik in praktikom ponudijo rešitve za prepoznane izzive v skladu z zastavljenimi prioritetami. Na političnih odločevalcih, oblikovalcih politik in praktikih pa je, da tudi sami vložijo energijo in čas, da osvojijo osnovne koncepte, ki jim omogočijo nadaljnje razumevanje znanstvenih spoznanj.

Pomemben korak h krepitvi vloge znanosti in znanja na področju civilne zaščite predstavlja zagon mreže znanja Unije na področju civilne zaščite, 7. decembra 2021. Le-ta naj bi prispevala tudi h krepitvi sodelovanja in razvijanju odnosov med znanstveno, politično in operativo sfero evropskega sistema civilne zaščite. Obenem naj bi okrepila medsektorsko sodelovanje. Pomembno vlogo pa naj bi odigrala tudi pri razvoju in doseganju ciljev Unije za odpornost na nesreče, ki naj bi dali strateško usmeritev aktivnostim na področju preventive in pripravljenosti na naravne in druge nesreče. Pomembno vlogo pa bodo imeli tudi pri sprejemanju odločitev o nadaljnjem razvoju zmogljivosti na ravni EU ter s tem pri izboljšanju odziva na nesreče večjega obsega.