Skoči do osrednje vsebine

Srečanje predsednika vlade Janeza Janše s poljskim predsednikom vlade Mateuszom Morawieckim

Predsednik vlade Janez Janša je danes na delovnem kosilu gostil poljskega predsednika vlade Mateusza Morawieckega, po katerem je potekala novinarska konferenca obeh predsednikov vlad.

Predsednik vlade Janez Janša je na konferenci dejal, da v Sloveniji gostimo predsednika vlade države, ki v tem času ne brani le meje svoje lastne države, temveč tudi meje Evropske unije in zveze Nato. Izrazil je podporo in solidarnost s Poljsko ter čestital predsedniku poljske vlade za odločnost, pogum in aktivnosti, tudi diplomatske, s katerimi se je val ilegalnih migracij, ki je pritiskal na poljsko mejo, vsaj začasno ustavil. Izrazil je zahvalo tudi institucijam EU, ki so pri tem sodelovale.

"Slovenija obsoja aktivnosti beloruskega režima predsednika Lukašenka, s katerim ta izrablja ljudi za doseganje političnih ciljev in poskus destabilizacije ne le Poljske, ampak tudi celotne EU."

Predsednik vlade se je poljskemu kolegu zahvalil za pomoč, ki jo je Poljska lansko leto v obliki napotitev policistov nudila Sloveniji pri varovanju schengenske meje. Dejal je, da se s pritiskom ilegalnih migracij spoprijema tudi Slovenija. "Lani smo na schengenski meji zaustavili 14.000 poskusov ilegalnega prehoda, letos je bilo teh primerov 8.500."

V nadaljevanju je predsednik vlade poudaril, da mora EU v celoti podpirati države članice, ki varujejo schengensko mejo, s financiranjem vseh ukrepov, "tudi fizičnih ovir na meji, ker so to ukrepi, ki preprečujejo nasilje, nezakonite prehode meje in nadomeščajo uporabo bolj invazivnih sredstev."

Glede regije Zahodnega Balkana je poudaril, da Slovenija in Poljska delita skupna stališča s podporo državam regije v zvezi z njihovim polnopravnim članstvom v EU. "Nekatere od teh držav so že postale članice zveze Nato, kar krepi našo skupno varnost, imamo pa tudi jasna stališča glede nujnosti bližnje prihodnosti članstva v EU. Vsi skupaj si prizadevamo, da bi to postalo soglasno stališče vseh držav članic EU."

Tema pogovorov med voditeljema so bili tudi ukrepi za zajezitev nevarnosti covida-19. Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da je Slovenija pobudnica skupnega javnega naročila za zdravila proti covidu-19. "Naš minister za zdravje bo s to pobudo seznanil druge evropske kolege. Ker imamo dobre izkušnje z mehanizmom pri nakupu cepiv, bi bilo prav, da se uporabi podoben pristop tudi glede novih in odobrenih zdravil proti covidu-19. S tem bi vsem državljanom in državljankam EU zagotovili dovolj zdravil takoj, ko bodo na voljo. Pred nami je namreč zahteven zimski čas, ko še vedno obstaja nevarnost okužbe, in vsako zdravilo, ki blaži posledice in zdravi ljudi, ki obolijo za to boleznijo, pomaga vsem in je v pomoč tudi  splošni zajezitvi te nevarnosti."

Predsednik vlade je dejal, da s poljskim kolegom delita skrb zaradi kopičenja ruskih vojaških sil na mejah Ukrajine. Poudaril je, da je "ta koncentracija ruskih sil daleč od tega, kar naj bi bile vojaške vaje v normalnih razmerah. Zato pozivamo vse odgovorne, da smo v zvezi s tem čuječi in da ne bo kakšnega presenečenja, kakor se je zgodilo ob ruski okupaciji Krima. Ne potrebujemo novega stopnjevanja napetosti in pozivamo odgovorne v Moskvi, da ravnajo razumno."

Na vprašanje glede slovenske pomoči Poljski je odgovoril, da skuša Slovenija v vlogi predsedujoče Svetu EU zagotoviti čim večjo podporo v okviru EU. Poleg tega je Slovenija Poljski ponudila tudi neposredno pomoč v enaki obliki, kakor jo je Poljska ponudila ob varovanju slovenske meje. Slovenija je pripravljena ponuditi pomoč v obliki napotitve policistov za varovanje meje, če Poljska oceni, da to potrebuje. "Danes je bila dana ta obljuba in od danes naprej lahko Poljska, kadar koli bo potrebovala pomoč, računa na Slovenijo". 

Predsednik vlade je še povedal, da je odziv večine držav članic EU glede aktualne krize precej drugačen od zmede leta 2015 ob sirski krizi, ki jo je Slovenija spremljala neposredno z vdori deset tisočev ilegalnih migrantov čez slovensko ozemlje. To se zdaj ne ponavlja, je še dejal premier, zato je velika zasluga prav Poljske, ki je za razliko od tistega časa, ko so zunanje meje EU in tudi šengenske padale ena za drugo, ustavila ta val.

Na novinarsko vprašanje glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev je predsednik vlade Janez Janša odgovoril, da se glede tega ne dogaja nič, kar ne bi bilo dogovorjeno. Če kaj ni jasno, bodo nejasnosti v naslednjih dneh in mesecih odpravljene.