Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je na novinarski konferenci v Centru ponovne uporabe v Ljubljani poudaril, da je »zmanjševanje odpadkov naš skupen cilj, ki ga lahko dosežemo le vsi skupaj. Ministrstvo za okolje in prostor zato spodbuja ravnanje, da do odpadkov sploh ne pride. V ta namen osvešča potrošnike,  da kupujejo racionalno, in gospodarstvo, da učinkovito izrablja surovine. To je v interesu vseh, saj se to ljudem pozna v denarnicah, podjetjem pa v manjših stroških«, je poudaril minister.

Kot je dejal, je treba pri izdelkih stremeti k temu, da ne povzročijo takšnega odpadka, ki ni ponovno uporabljiv ali reciklabilen, ter spodbujati njihovo ponovno uporabo. »Šele na koncu hierarhije ravnanja z odpadki sta odlaganje oziroma termična obdelava, vendar moramo storiti vse, da je takšnih odpadkov čim manj«, je poudaril.

Minister mag. Vizjak je spomnil, da novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je nedavno sprejela vlada, veliko pozornosti posveča prehodu odpadka v ponovni proizvod in krožnemu gospodarstvu. Zakon določa tudi učinkovit način upravljanja, da odpadki ne bodo več ostajali v skladiščih izvajalcev javne službe in povzročali težav, kot se dogaja zdaj. »Želimo preprečiti, da se davkoplačevalskega denarja ne bo več namenjalo za odpravo anomalij v sistemu.«

Zakon prav tako uvaja sistem »proizvajalčeve razširjene odgovornosti« (PRO), kar pomeni, da bodo proizvajalci organizacijsko odgovorni in finančno odgovorni za celoten življenjski cikel svojih proizvodov, embalaže in vsega, kar je povezano s temi proizvodi. To je po besedah ministra mag. Vizjaka zelo pomembno, saj bo ta sistem prisilil proizvajalce, da bodo optimalno embalirali svoje izdelke, s čimer bodo zadostili tudi okoljskim ciljem.

ZVO-2 zasleduje cilj, da bi Slovenija na področju ravnanja z odpadki postala samozadostna - da bomo imeli zmogljivosti za odpadke, ki nastanejo tukaj, in da ne bomo več izvozno odvisni, je minister še dejal na novinarski konferenci, na kateri so sodelovali še direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, Marinka Vovk iz Centra ponovne uporabe in Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja.

Letošnji ETZO vse državljane spodbuja, da skupaj ukrepamo in oblikujemo krožne skupnosti, namenjene preprečevanju nastajanja odpadkov. Negotovi časi, v katerih smo, še dodatno poudarjajo vloge, ki jih imajo lahko majhne skupnosti pri prehodu na trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje. Vse organizacije (vladne in nevladne organizacije, množična gibanja, podjetja, izobraževalne ustanove, javni organi) ter posamezni državljani lahko prispevamo k zmanjševanju odpadkov, preprečujemo njihovo nastajanje ter z navadami, kot sta ponovna uporaba ter ločevanje odpadkov, prispevamo k skupnemu cilju - prihodnosti brez odpadkov.

Ključna beseda letošnjega leta je sodelovanje med posamezniki ali skupinami ljudi, ki si predstavljajo in skupaj gradijo skupnosti, ki temeljijo na pristopu krožnega gospodarstva po vsej Evropi in širše. Negotovi časi so nam pokazali pomen človeškega stika, predvsem pa moč, ki jo imajo ljudje pri spreminjanju vsakodnevnih navad. Krožni pristop je treba razširiti na lokalno raven in doseči hiše, pisarne, šole, tovarne, trge, mestne hiše, lokalne organizacije, kmetije itd.

Tematski poudarek se nanaša na potrebo po tem, da se posamezni državljani in širša skupnost vključijo, vlagajo in vidijo lokalno vrednost ter korist pri zasledovanju cilja  »brez odpadkov« (zero waste) in krožnih skupnosti. Za spodbujanje krožnega gospodarstva in družbo brez emisij bo potrebna sprememba vzorcev porabe in proizvodnje, ki presegajo samo podnebne ukrepe. Potreben je popoln ekološki prehod, ki ga morajo voditi in imeti v lasti skupnosti, če želimo, da uspe. Med posamezniki, ki verjamejo v družbo, ki preneha proizvajati odpadke in deluje skupaj za spodbujanje krožnega gospodarstva in doseganje trajnostnega razvoja z ohranjanjem dobrega ravnovesja med temeljnimi okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi stebri, je potreben občutek  solidarnosti in sodelovanja. Majhne, ​​lokalne, pravične, vključujoče in krožne skupnosti lahko igrajo veliko vlogo pri spodbujanju Evrope k trajnostni prihodnosti.