Skoči do osrednje vsebine

Za razvoj podeželja je potrebno sodelovanje različnih politik, sektorjev in skladov

Državni sekretar mag. Aleš Irgolič se je danes udeležil 21. mednarodnega srečanja nacionalnih mrež za podeželje. Namen srečanja je bila izmenjava informacij in izkušenj med mrežami za podeželje glede prehodnega obdobja med dvema programskima obdobjema kmetijske politike in razprava o aktivnostih in prioritetah posameznih mrež. Ključno sporočilo državnega sekretarja je bilo, da so potrebne sinergije različnih evropskih skladov za infrastrukturo, tehnologijo in ljudi za razvoj odpornega, vključujočega in uspešnega podeželja.
Moški v črni obleki, belo srajco in črno kravato sedi pred računalnikom na mizi in bere.

Državni sekretar Irgolič na spletnem srečanju nacionalnih mrež za podeželje | Avtor: MKGP

Tokratno spletno srečanje nacionalnih mrež za podeželje se je dotaknilo aktivnosti, vezanih na strategijo od vil do vilic, evropski zeleni dogovor in dolgoročno vizijo podeželskih območij. Na dogodku so bile predstavljene aktivnosti slovenske mreže za podeželje, državni sekretar mag. Aleš Irgolič pa je predstavil aktivnosti slovenskega predsedovanja Svetu EU na temo dolgoročne vizije podeželskih območij do leta 2040. Dolgoročna vizija za podeželje je za Slovenijo pomembna horizontalna tema, ki presega teme kmetijstva in je ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja. Zavzema tudi teme vezane na razvojne izzive podeželskih območij z vidika položaja žensk na podeželju, krepitve dialoga med mestnimi in podeželskimi območji ter pomembnosti digitalizacije podeželja, vključno s pomočjo koncepta »pametnih vasi.«

»Dolgoročna vizija poudarja potrebo po večjih sinergijah, dopolnjevanju in usklajevanju različnih politik med seboj. Reformirana skupna kmetijska politika je zagotovo eden od ključnih virov financiranja EU za podeželska območja, a ne sme biti edina. Kohezijska politika je drugi glavni vir podpore za podeželska območja, ki spodbuja in podpira harmoničen razvoj držav članic, regij in ozemelj. Za dosego teh ciljev morajo tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad Plus mobilizirati znatne naložbe v ljudi in infrastrukturo na podeželju,« je dejal državni sekretar Irgolič.

Slovenska mreža za podeželje daje pomembno podporo izvajanju trenutnega Programa razvoja podeželja 2014–2020, vključena pa bo tudi v podporo v novem programskem obdobju. Mreža spodbuja javno razpravo o skupni kmetijski politiki, mreženje, izmenjavo informacij in dobrih praks med različnimi deležniki. Poleg tega vzpostavlja mostove do drugih evropskih sredstev, raziskovalcev in omrežij.

Evropska mreža za razvoj podeželja (European Network for Rural development – ENRD) 

Predstavlja podporo Evropski komisiji pri izvajanju aktivnosti na področju izmenjave informacij in znanja pri izvajanju programov razvoja podeželja. Organizirajo številne dogodke od delavnic, delovanja delovnih skupin do srečanj nacionalnih mrež za podeželje. ENRD je bila koordinator posvetovanj in dogodkov, ki jih je Evropska komisija organizirala ob pripravi dolgoročne vizije za podeželska območja do leta 2040.

Nacionalna mreža za podeželje (National Rural Network – NRN)                                                   

Vsaka država članica EU ima svojo Nacionalno mrežo za podeželje. Namen nacionalne mreže je povezovanje organizacij in posameznikov, ki sodelujejo pri razvoju podeželja. Strateška usmerjenost Mreže za podeželje je podpora izvajanju programa razvoja podeželja 2014–2020 in strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Pomembna naloga Mreže za podeželje je tudi informiranje in obojestranska komunikacija med vsemi partnerji in lokalnim okoljem v povezavi z razvojem podeželja. Mreža prispeva tudi k spodbujanju inovacij, zlasti v povezavi z operativnimi skupinami Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti.