Minister Podgoršek je v svojem nagovoru izpostavil, da bodo imeli finančni instrumenti pomemben vpliv  v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027. Dodal je, da za zasledovanje ambiocioznih ciljev, ki so jih zastavili kmetijstvo samo ne  bo zmoglo zagotoviti obsežnih kapitalskih vlaganj ter vlaganj v znanje in inovacije.  »V hitro približujočem se novem programskem obdobju bodo finančni instrumenti, tudi v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi, postajali vse pomembnejše orodje za podporo naložbam programa razvoja podeželja, izvedenim v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike. pri tem so pomembne tudi administrativne poenostavitve pri pridobivanju sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.  Moje pričakovanje je, da morajo finančni instrumenti, podpreti predvsem kmetijski in agroživilski sektor, da bi dosegli napredek, potreben za Evropski zeleni dogovor in doseganje ambicioznih ciljev v skladu z novimi strategijami “Biotska raznovrstnost do leta 2030” in “Od vil do vilic”.« je povedal minister.

V nadaljevanju se je dotaknil tudi uporabe finančnih instrumentov v Sloveniji. Povedal, je da se bo Slovenija v novem programskem obdobju podprla predvsem finančne instrumente za pomoč mladim kmetom. Če se bo ta pristop pokazal kot uspešen, pa bomo z uvajanjem finančnih instrumentov nadaljevali. Dodal je, da se potrebuje izkušnje, novo znanje, predvsem pa je pomembno, da se na nove finančne instrumente prilagodijo akterji v kmetijskem sektorju.

Med konferenco je bil predstavljen je bil tudi grški model črpanja sredstev v okviru finančnih instrumentov za male kmetije in mlade kmete.