Predsednik vlade Janez Janša je v obrazložitvi poudaril, da je zvišanje cen energije, hrane in drugega eno pomembnejših vprašanj ne samo pri nas in v Evropi, temveč povsod po svetu. "Delno je to povezano s t. i. zelenim prehodom, delno z veliko količino denarja, ki se je natisnila za okrevanje po epidemiji. Večinoma so to razlogi, na katere Slovenija s svojimi instrumenti ne more vplivati, medtem ko na nekatere druge lahko vpliva."

V nadaljevanju je opozoril, da cen pogonskih goriv ni sprostila ta vlada, temveč se je to večinoma zgodilo spomladi leta 2016, vključno s ceno kurilnega olja, nereguliran je ostal samo manjši del. "V ceni goriv je osnovna postavka nabava surove nafte oziroma osnovnega energenta, dodatno pa še različne dajatve, ki so večinoma okoljskega pomena." Marže, na katere lahko delno vpliva vlada z regulacijo, predstavljajo od šest do sedem odstotkov cene. "Vlada je ukrepala pri maržah za kurilno olje, kjer smo ugotovili, da gre za zvišanja, ki so šla nad raven pred deregulacijo." Vlada je ta ukrep sprejela, vendar učinki niso takšni, kakor so nekateri pričakovali. "Na podražitve energentov zdaj najbolj vplivajo divje podražitve zemeljskega plina in deloma nafte, in več, ko je v strukturi proizvodnje električne energije plina kot osnovnega energenta, večje so podražitve." Dejal je, da v Sloveniji te za zdaj še niso zelo visoke oziroma jih za neposredne odjemalce, tj. gospodinjstva, skoraj ni. Vendar je opozoril, da bo zaradi izteka pogodb do določenih podražitev zagotovo prišlo na začetku prihodnjega leta. Večja težava bo pri industrijskih porabnikih, na kar se bo vlada tudi odzvala. "Delovna skupina državnih sekretarjev pripravlja nabor ukrepov in vlada jih bo sprejemala glede na stanje, kakršno bo."

Predsednik vlade se je v nadaljevanju razprave v državnem zboru odzval na nekatere izjave poslancev. Opozoril je, da se vlada s pravičnim prehodom ukvarja na ravni Evropske unije. Povedal je, da je bil oblikovan Just Transition Fund, to je instrument za spoprijemanje s temi težavami, in da so za ta namen na voljo sredstva, ki jih bo uporabljala tudi Slovenija. Znova je poudaril, da ta vlada ni sprostila cen pogonskih goriv, razen v manjšem delu. "Cene pogonskih goriv ste liberalizirali leta 2016, ko ste bili socialni demokrati krepko v vladi. Liberalizirali ste vse cene, vključno s cenami kurilnega olja, z izjemo dizelskega goriva, pa 95-oktanskega bencina na avtocestah. Samo to je ostalo regulirano in to se je liberaliziralo lani. Zdaj smo znova regulirali marže pri kurilnem olju. Vi ste to liberalizirali, ne mi. Je pa zanimivo, kako nekatere stranke, ki se imajo za liberalne, danes tukaj za to govornico zagovarjajo 100-odstotno regulacijo, tako da je polno nesmislov. Nesmisel je tudi to, naj bi s tem, ko so se lani oktobra liberalizirale cene dizelskega goriva in 95-oktanskega bencina na avtocestah, to povzročilo dvig cen v maloprodaji za 47 odstotkov."

V nadaljevanju razprave je poudaril, da marže predstavljajo od šest do sedem odstotkov cen, vse drugo pa so cena osnovne surovine in drugi davki, med drugim tudi okoljski. Sprostitev cen s 47-odstotno podražitvijo nima nič. "Kjer smo ugotovili, da je liberalizacija prispevala k višjim cenam kakor pri kurilnem olju, smo regulacijo znova uvedli." Opozoril je, da je bilo v razpravi veliko netočnosti glede tega, kaj so naredile druge države. "Da je Evropska komisija predlagala ta nabor ukrepov, je tudi naša zasluga, ker smo pritiskali nanjo, naj to naredi." Dejal je, da osnovni vzrok ni bilo to, kar se je dogajalo v Sloveniji, temveč to, kar se je dogajalo v Španiji in še v nekaterih drugih državah, kjer so se iztekle dolgoročne pogodbe za plin, nove pogodbe pa so bile štirikrat dražje. To se je takoj odrazilo v ceni ogrevanja in posledično drastičnem zvišanju cen. Ukrepi ne morejo biti enaki tam, kjer so se stvari podražile za 400 odstotkov, in tam, kjer so se podražile le za 30 odstotkov. Opozoril je, da je podatek, da v Sloveniji živi 254 tisoč ljudi pod pragom revščine, statističen in nič ne pove o dejanskem stanju. "Marže za goriva, bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje pred deregulacijo so v Sloveniji obsegale za bencin 76 odstotkov evropskega povprečja, za dizelsko gorivo 63 odstotkov in kurilno olje 51 odstotkov evropskega povprečja. Mi smo daleč pod tem, kar so imeli drugi."

Predsednik vlade je še dejal, da so vzroki za podražitev energentov različni. Vzroki za povečanje porabe in zmanjšanje proizvodnje energentov iz obnovljivih virov so lahko tudi naravni. Porabo energentov so povečali in hkrati zmanjšali proizvodnjo energentov iz tako imenovanih obnovljivih virov naravni pojavi, kakor so suša, pomanjkanje vetra na severu Evrope in daljša zima. "Uveljavili so se nekateri ukrepi tako imenovanega zelenega prehoda oziroma prehoda na brezogljično družbo. Dileme so bile velike še posebej v energetiki, ker če se ne ve, koliko bo nekaj obdavčeno, se tudi ne vlaga v te vire. Gospodarsko se odziva na stanje, kakršno je. To v tej situaciji ni pomagalo in še vedno ne pomaga. Oprte so dileme glede tega, ali bosta zemeljski plin in jedrska energija vključena v zeleni ali ogljični del prehoda oziroma netrajnostni, od tega je odvisno, kakšne bodo dajatve, kakšna bo cena in kakšna bodo vlaganja ter kako bodo države članice iskale rešitev glede svojih nacionalnih bilanc. Seveda se je na drugi strani v času okrevanja po epidemiji povečala poraba energije." Evropska unija je natisnila veliko denarja, še več so ga natisnile Združene države Amerike in Kitajska, ki to ves čas počneta. Slednja vse zaloge plina na trgu odkupuje po vsakršnih cenah, kolikor zahtevajo, toliko plača. To seveda vpliva tudi na oskrbo drugih trgov. Po mnenju predsednika vlade se to stanje ne bo bistveno izboljšalo, zato je treba upoštevati, da zima ne bo lahka glede  cene energije in oskrbe z njo. Na evropski ravni potekajo razprave, usklajevanja in nesoglasja glede tega, kako ravnati pri nadaljnjih obdavčitvah neelektričnih avtomobilov in stavb. "Če se obdavčitev tega dvojega ne zamakne, bo to dodatno vplivalo na draginjo in upam, da bomo  prepričali fundamentaliste, ki govorijo o podnebni krizi in jo hočejo razglasiti, da ima to svojo ceno in da se je treba odločiti, ali bo ta prehod trajnosten, vzdržen in pravičen, ali pa bomo svetu kazali dobre številke v Evropi, na koncu pa uničili industrijo in osiromašili prebivalstvo. To imejte pred očmi, ko se v istih nastopih zavzemate za dve nasprotujoči smeri."

Predsednik vlade je v nadaljevanju razprave znova poudaril, da je vlada ustanovila delovno skupino, ki spremlja stanje in je predlagala ukrepe, da bodo uvedeni energetski vavčerji oziroma boni, da pa je pred tem treba vedeti, kakšni so drugi okviri ter komu in kako se bodo dodelili. "Upam, da bo proračunska razprava produktivno zaključena in da bodo ti okviri sprejeti. Glede vprašanja komu pa lahko uporabljamo samo instrumente, ki jih imamo." Pri pogonskih gorivih, kjer so številke višje, kakor so bile pred enim letom, pa je treba vedeti, je dejal predsednik vlade, da so bile cene nafte pred enim letom na svetovnem trgu negativne. Zaradi že omenjenih razlogov je danes to stanje popolnoma obrnjeno. Rešitve, ki jih ima vlada v rokah, niso v zamrznitvi marž, vlada lahko tudi zniža davke. "Boste glasovali za znižanje DDV-ja in okoljskih dajatev za pogonska goriva? Vendar to pomeni, da bo v proračunu luknja in da denarja ne bo za številne druge stvari, ki jih ranljive skupine prav tako potrebujejo. To je treba presoditi. Obstaja pa manevrski prostor, ker dajatve, tudi okoljske, predstavljajo polovico cen pogonskih goriv." Ob tem je opozoril, da rezerve so, da so zaradi njih lahko podražitve manjše ali pa jih sploh ni, pa tudi na to, da so v državnih podjetjih v energetiki plače in nagrade direktorjev zelo visoke. "Zdaj se morate odločiti, ali ste zdaj vsi Robert Golob ali ste tisti, ki so socialno ogroženi zaradi teh visokih cen. Oboje ne bo šlo. Mimogrede moram reči, da v tridesetih letih še nisem srečal revnega socialnega demokrata, tako da je nekoliko preveč demagoško, kar tukaj poslušamo."

Obstaja pa še ena težava, je še opozoril predsednik vlade, to so podražitve tudi drugih dobrin, vključno s hrano. "Ko govorimo o tem, koliko denarja nameniti za blažitev stisk zaradi podražitve energentov, se je treba zavedati, da to ni edina težava, da je treba nekaj rezerv pustiti tudi za vse drugo." Predsednik vlade je razpravo končal z besedami, da bo pogovor o tem še potekal, da bo vlada ukrepala in da bodo ukrepi toliko bolj učinkoviti, kolikor manj bo v razpravi demagogije.