Predsednik vlade je na poslansko vprašanje v zvezi s korupcijo in "mafijskim" upravljanjem države poudaril, da Rok Snežič ni ne davčni svetovalec predsednika vlade ne davčni svetovalec vlade, kar je bilo že večkrat pojasnjeno, ter, da se ni nikoli nasprotovalo švedskim strokovnjakom v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). V nadaljevanju je dejal, da osrednji problem države izhaja iz tega, da državo, velike dele sistemov in podsistemov brez volitev in legitimitete obvladuje udbomafija ali vzporedni mehanizem. V novejšem času se je to začelo z uničenjem 90 odstotkov državnih arhivov, potem z razorožitvijo slovenske Teritorialne obrambe, s privatizacijo 100 tisoč stanovanj v državni lasti vključno s hišami v Murglah za bagatelne zneske in s privatizacijo vseh osrednjih tiskanih medijev. "Dvakrat so tovariši bankrotirali banke v državni lasti pa nihče ni odgovarjal. Leta 1994 je bil sprejet zakon, v katerem piše, da sodniki, ki so kršili človekove pravice ne smejo biti imenovati v trajni mandat. Kljub temu se je na Vrhovnem sodišču znašlo pred leti 80 odstotkov teh, ki so dokazano kršili človekove pravice vključno s tem, da so izrekali smrtne kazni in odobravali streljanje in umore civilistov na meji." Predsednik vlade je v nadaljevanju odgovora na ustno poslansko vprašanje dejal, da je bilo v letih 2009 in 2010 v največji državni banki ob kimanju državnih oblasti oprana ena milijarda in 700 milijonov ameriških dolarjev iranskega denarja, ki je bil namenjen za podporo terorizmu, izdelavi jedrskega orožja in plačevanju iranske tajne službe. "Pristojne institucije še danes ne samo, da niso za to obsodile nikogar, ampak tudi obtožile še niso nikogar. V tem času se je v vseh sistemih kadrovalo vse, kar se je dalo: v sodstvu, tožilstvu, policiji, šolstvu, diplomaciji, socialnih zavodih, javnih podjetjih, nadzornih agencijah, in to po načelu negativne kadrovske selekcije. In zaradi tega imamo danes veliko družbenih podsistemov, ki jih obvladujejo vzporedni mehanizmi oziroma, kot pravite, mafija in korupcija."

Na ustno poslansko vprašanje glede plačevanja davkov je predsednik vlade odgovoril, da morajo biti davki pravični. "V tem mandatu je bilo temu, da bi našli prave instrumente za upoštevanje tega načela, namenjeno veliko pozornosti. Strateški svet vlade za debirokratizacijo je delno tudi iz tega razloga vodil oziroma ga še vodi strokovnjak za področje davčne politike gospod Simič, ki je kasneje postal tudi direktor FURS." Izpostavil je, da je bilo v dosedanjem delu odpravljenih veliko nepotrebnih birokratskih ovir, ki so oteževale življenje davčnim zavezancem v Sloveniji, ter, da je nekaj bolj obsežnih predlogov še v proceduri, ki so odvisni od tega ali bo izglasovana ustrezna zakonodaja. Poudaril je tudi, da ima takšen nebirokratski pristop, tudi konkretne rezultate. "V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je iz davkov v našo skupno blagajno nabralo skoraj toliko kot v celem lanskem letu, milijarda manj, kar pomeni, da bomo ob koncu leta bistveno presegli davčni izplen iz lanskega leta in to brez dvigovanja davkov." Kot je dejal predsednik vlade je osnovni interes to, da imamo visoko gospodarsko rast, visoko dodano vrednost, visoko zaposlenost, da čim več ustvarimo. "In če več ustvarimo, potem lahko z nižjimi davčnimi stopnjami v skupne blagajne naberemo več tudi za skupne potrebe. To je cilj, ki smo ga zasledovali v vseh vladah, ki sem jih jaz vodil in se je vedno izkazalo, da je to prava pot, ne samo pri nas, tudi povsod drugod. Če vam pa gospodarska rast pada in se ustvarja manj, lahko davke dvigujete v nedogled, kot se je to dogajalo v nekih bivših sistemih. Na koncu tudi z zelo visokimi davčnimi stopnjami od majhne vsote ne naberete veliko." Predsednik vlade je med drugim dejal, da ne podpira pozive k izogibanju plačevanja davkov in spomnil na posnet pogovor ministra Vizjaka z Bojanom Petanom. "Seveda pa v tem primeru davki niso bili osnovni problem. Gospodarstvenik, kateremu naj bi bilo to rečeno, je sicer davke kolikor vem plačeval, je pa naredil v slovenskih financah za več kot 100 milijonov, celo o 200 milijonih se govori, luknje, ki smo jo morali vsi ostali davkoplačevalci pokriti. Govorimo o gospodu Bojanu Petanu. To je problem. In je še vedno ugleden gospodarstvenik, nobenega postopka, nič se ne dogaja, vsi se ukvarjate z eno izjavo ministra, ki seveda ni bila primerna, ampak je bila izrečena ped 14-imi leti in ni z ničemer vplivala na pobiranje davkov v Sloveniji."

Na vprašanje glede predloga zakona, s katerim želi poslanska skupina Desus dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov, ki so jih utrpeli upokojenci zaradi že zdavnaj minule gospodarske krize, je predsednik vlade odgovoril, da se bo vlada trudila za to, da bo zakon pravočasno sprejet in, da se bo krivica popravila. Vendar izravnava ne sme povzročiti novih razlik. "Podpiramo ta namen zakona, vendar na ta način, da se dejansko naredi ta izravnava in da bodo vsi, ne glede na to, kdaj so se upokojil, v enakem položaju." Glede sredstev je dejal, da bo ta sredstva potrebno zagotoviti iz proračuna. "Če bodo trendi tudi v prihodnosti tako ugodni, kot so sedaj, to ne bo večji problem. Če ne bodo ugodni, pa bo problem tudi povsod drugod. To je tisto, kar je pri reševanju tega problema ključno se pravi rabimo denar, da te vrzeli odpravimo."

Glede dodatnih ukrepov za zamejitev širjenja covida-19 je predsednik vlade dejal, da vlada vsak dan na podlagi predlogov stroke obravnava različne situacije in predloge ter sprejema ukrepe. "Zagotovo bodo potrebni dodatni ukrepi." Kako težki oziroma, kako radikalni bodo, pa je odvisno od učinkovitosti ukrepov, ki so v veljavi. Dejal je, da ukrepi na nekaterih področjih delujejo, predvsem se je zelo povečal interes za cepljenje. "Beležimo podobne številke v zadnjih desetih dneh, kot smo jih beležili septembra, takrat, ko smo uvedli PCT sistem in takrat, ko je vlada odločila tudi, da z bolj ostrimi ukrepi začne pri sebi, se pravi, ko smo za državno upravo uvedli PC sistem." Ta ukrep, ki ga ob podobnih številkah, kot jih je imela Slovenija takrat, sedaj uveljavljajo nekatere sosednje in zahodnoevropske države, je Ustavno sodišče v Sloveniji zadržalo. Odloka ni razveljavilo, zaenkrat pa še ni sprejelo odločitve. Predsednik vlade je ob tem Ustavno sodišče pozval, naj odloči. Le tako bo vlada lahko vedela, ali lahko ravna tako kot nekatere druge države, ki so sicer uspešnejše v boju z epidemijo. Ob tem je spomnil tudi na odločitev Vrhovnega sodišča glede nenošenja mask in sankcij. "Če za nečim, kar je obvezno, ne stoji tudi sankcija, potem je vseeno ali imamo nek ukrep obvezen ali pa zgolj kot priporočilo." Tisti namreč, ki se zavedajo situacije, to tudi prostovoljno upoštevajo. Predsednik vlade je ob tem opozoril tudi na statistične podatke, ki kažejo, da je Slovenija do odločitve Ustavnega sodišča beležila trend, na podlagi katerega bi lahko danes bili v položaju, v katerem je povprečje v Evropski uniji. Bili bi v bistveno boljšem položaju, v bolnišnicah bi imeli manj bolnih zaradi covida in intenzivni oddelki ne bi pokali po šivih. Dejal je tudi, da v večini evropskih držav opozicija ne nagaja. "Pri nas je bilo s strani opozicije nekaj koristnih predlogov, tudi skupen poziv poslanskih skupin za cepljenje, ampak ko smo malo prešteli pozive, ki so šli v podporo ukrepom, in pozive, ki so šli proti ukrepom, je razmerje 4:96, 4 odstotki v podporo ukrepom in 96 odstotkov v nasprotovanje in nagajanje ukrepom. In seveda s takim pristopom ni možno govoriti o enotnosti boja proti virusu, ki pa seveda ne ogroža samo eno politično stran, to je simetrična nevarnost, ki ogroža vse, in zaradi tega bi potrebovali tudi skupno reakcijo nanjo."

Glede prostorov in tehnike je predsednik vlade dejal, da je slovensko zdravstvo od začetka epidemije bistveno okrepilo kapacitete. Ni pa se okrepilo na področju kadrov, saj se novih zdravnikov in medicinskih sester ne more izšolati v enem letu. Ob tem je spomnil, da je Avstrija že uvedla drastične omejitve za vse, ki niso cepljeni. Ob tem je opozoril, da bi bilo treba čim prej vedeti, ali gre tudi Slovenija lahko po tej poti. Spomnil je tudi na vlogo nacionalnih medijev, ki lahko s svojim delovanjem odločilno prispevajo v boju z epidemijo.