Skoči do osrednje vsebine

Ministri za kmetijstvo sprejeli sklepe Sveta o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030

Ministri EU za kmetijstvo in ribištvo so se danes sestali v Bruslju. Osrednjo pozornost so namenili gozdovom in njihovem pomenu pri prehodu na zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo. Obravnavali so tudi izsledke septembrskega tedna opraševalcev v EU ter se seznanili z razmerami na kmetijskih trgih. Razpravljali so še o upravljanju velikih zveri ter se seznanili s potekom pogajanj o ribolovnih možnostih z Združenim kraljestvom.

Ministri so potrdili sklepe Sveta o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030. S tem je Svet sprejel jasno politično sporočilo o tako pomembnem vprašanju za prihodnost, kot je vloga in pomen gozdov na EU in svetovni ravni. Strinjali so se, da morajo gozdovi več prispevati k evropskemu zelenemu dogovoru in svetovnim ciljem, kot je Agenda 2030. Poudarili so, da imajo gozdovi bistveno vlogo pri zdravju ljudi in živali ter zdravem naravnem okolju. Opozorili so na pomen sodelovanja in tvornega dialoga med državami članicami, Komisijo, lastniki gozdov, drugimi deležniki in civilno družbo. Svet je tudi poudaril, da je treba vzpostaviti ravnovesje med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter hkrati spoštovati in ohraniti raznolikost gozdov in ustaljenih načinov gospodarjenja z gozdovi v različnih državah članicah ter regijah. Sklepi Sveta poudarjajo tudi dejstvo, da gozdovi postajajo horizontalno vprašanje v številnih politikah EU in da EU daje vedno večji pomen prispevku gozdov k evropskemu zelenemu dogovoru, svetovnim ciljem na področju varovanja gozdov in novim nalogam, povezanim z gozdarstvom.

Predsedujoči zasedanju minister dr. Jože Podgoršek je ob tej priložnosti povedal: »Slovenija se je kot ena najbolj gozdnatih držav na svetu vedno zavedala, kako pomembno je trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato sem zelo vesel, da nam je v času slovenskega predsedovanja uspelo sprejeti sklepe Sveta na tako pomembnem področju. Vsebina sklepov odraža potrebo po sodelovanju vseh deležnikov pri vzpostavitvi uravnoteženega pristopa do gozdov. Le tako se bomo lahko spoprijeli z novimi izzivi naših gozdov ter hkrati zaščitili skupnosti, ki živijo od gozdnih virov.«

Na kmetijskem področju so se ministri seznanili z izzivi, s katerimi se srečujejo države članice glede zdajšnjih razmer na trgih. Še posebej pereče je stanje v sektorju prašičereje. »Inflacijski pritiski so v zadnjem letu postali močnejši; znatno zvišanje cen beležimo pri energentih, surovinah, gnojilih in tovornem prometu. Zato bo treba pozorno spremljati razvoj trgov omenjenih sektorjev ter njihov vpliv na sektor kmetijstva in prehrane,« je ob tem pojasnil minister Podgoršek.

Predsedstvo Sveta je predstavilo tudi glavna sporočila in priporočila iz tedna opraševalcev v EU, ki je bil konec septembra. Ob tem je v okviru ekosistemskih storitev posebej poudarilo tako temeljne kot posredne vloge opraševalcev, na primer zatiranje škodljivcev, ohranjanje kakovosti tal in vode ter skrb za krajinsko estetiko. »Močno se moramo zavedati, da opraševalci zagotavljajo kakovost naših življenj, kmetijstva in naše prihodnosti na splošno.« Zato si kot predsedujoča Svetu EU Slovenija prizadeva, da bi države članice v svoje strateške načrte SKP vključile tudi ukrepe, usmerjene k ohranjanju raznovrstnosti in števila opraševalcev.

Ministri so se seznanili tudi s poročilom Slovaške glede upravljanja velikih zveri in analizo možnosti poenotenja načinov njihovega spremljanja v državah EU. Komisija je ministre tudi seznanila s potekom pogajanj med EU in Združenim kraljestvom glede ribolovnih možnosti za leto 2022. Slovensko predsedstvo si prizadeva doseči dogovor z Združenim kraljestvom pred decembrskim zasedanjem Sveta za kmetijstvo in ribištvo.