JV Slovenija je geografsko in sociološko razdeljena na Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko-ribniško. Po površini je največja regija, meri 2.675 km2 in ima kar 3/4 površine poraščene z gozdom. V odnosu do sosednjih držav je geografska lega JV regije izredno ugodna, saj je v radiusu 500 km kar sedem prestolnic, v radiusu 200 km pa sta kar dve pristanišči, kar omogoča gospodarsko odprtost in dostopnost regije. Prednost regije je globalna usmerjenost gospodarstva, dobra geografska lega in naravne danosti, slabost pa predvsem velika odvisnost od velikih podjetij. Regija JV Slovenija se po stopnji razvitosti, upoštevaje indeks razvojne ogroženosti (IRO), uvršča na 3. mesto med vsemi slovenskimi regijami, takoj za osrednjeslovensko regijo in Gorenjsko. Regija je izrazito izvozno usmerjena, ima eno nižjih stopenj brezposelnosti in najvišji delež izdatkov za razvojno raziskovalno dejavnost v BDP med slovenskimi regijami (4,4 %). Regija se ponaša z bogato industrijsko tradicijo, ki ima velik doprinos k razvoju regije kot take. Nekaj paradnih konjev regije so podjetja: Krka, Revoz, Akrapovič, Adria Mobil, Terme Krka, Trimo, Dana, Kolpa, HYB, Riko, Mikrografija, Yaskawa itd. Prevelika odvisnost regije od velikih podjetij je priložnost za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij.

Ministrska ekipa se je najprej sestala na delovnem posvetu, v Ribnici, kjer je vladno ekipo pozdravil ribniški župan Samo Pogorelec. V svojem nagovoru se je ribniški župan zahvalil vladi za posluh, ki ga ima do občin. Ob tem je predvsem izpostavil višjo povprečnino in dejstvo, da je vlada prepoznala pomen občin. "Pri prejšnjih vladah sem pogrešal to operativnost in zavedanje, da so župani in občine tisti, ki oplemenitijo denar in sredstva za ljudi," je dejal Pogorelc. Prav tako se je vladi zahvalil za izpogajana nepovratna sredstva in izrazil upanje, da bo vlada imela posluh pri deležih sofinanciranja. "Vesel sem, da imamo tako operativno vlado," je še izpostavil ribniški župan.

Na delovnem posvetu so ministrice in ministri spregovorili predvsem o projektih v regiji na področju dolgotrajne oskrbe, pravosodja, kohezijskih in evropskih sredstev, gospodarskih priložnosti, izobraževanja, kulture, notranjih zadev, kmetijstva, zdravstva, upravnih storitev. Precej pozornosti je vlada namenila infrastrukturnim projektom, ilegalnim migracijam, romski problematiki in digitalizaciji. Trenutno poteka javni razpis za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije (GOŠO 5). V regiji jugovzhodna Slovenija je namreč ugotovljenih 1.869 tako imenovanih belih lis in z GOŠO 5 jih bomo pokrili več kot 60 %.

Predsednik vlade Janez Janša je po delovnem posvetu obiskal podjetje KEKO – OPREMA v Žužemberku, kjer se je srečal z vodstvom podjetja in spregovoril o izzivih, s katerimi se podjetje srečuje v razmerah koronavirusne krize. Nato se je srečal tudi z vodstvom podjetja Krka d. d. v Novem mestu in obisk nadaljeval na novomeški škofiji, kjer se je sestal s škofom msgr. dr. Andrejem Sajetom.

Podjetje KEKO – OPREMA V Žužemberku se ukvarja s proizvodnjo in razvojem materialov in opreme za večplastno proizvodnjo elektronskih komponent (MLCC, VDR, LTCC, induktorji čipov, EMI filtri, itd.), drugo opremo za proizvodnjo elektronskih komponent in po meri izdelano oprema za avtomatizacijo procesa. Filozofijo podjetja danes oblikuje ekipa visoko motiviranih inženirjev in oblikovalcev. Vodstvo podjetja KEKO-OPREMA, ki je usmerjeno predvsem na globalne trge, je v pogovorih izpostavilo težave na področju dobave čipov in pomen ustrezno izobražene delovne sile. Predsednik vlade se je v okviru biska v podjetju srečal tudi z žužemberškim županom Jožetom Papežem, s katerim sta spregovorila predvsem o vprašanju vodo-oskrbe v žužemberški občini in pomembnih infrastrukturnih projektih. Po zaključenem obisku v podjetju so predsednika vlade presenetile tudi predstavnice društva kmečkih žena Suha krajina, ki so mu podarile potico izpod njihovih zlatih rok.

Predsednik vlade Janez Janša se je v nadaljevanju obiska srečal s predsednikom uprave družbe Krka d.d. Jožetom Colaričem. V pogovorih sta sogovornika spregovorila o poslovanju družbe Krka.

Na novomeški škofiji pa se je predsednik vlade sestal s škofom msgr. dr. Andrejem Sajetom in njegovimi sodelavci. Srečanje je bilo namenjeno pogovoru o delovanju škofije, načrtih škofije za prihodnost in o Cerkvi na Slovenskem.

Predsednik vlade je regijski obisk zaključil na javni tribuni o razvoju regije Jugovzhodna Slovenija.