Skoči do osrednje vsebine

Minister Cigler Kralj: »Cilj je zmanjšati število revnih otrok za vsaj pet milijonov«

V okviru evropskega jamstva za otroke bodo države članice EU zagotovile brezplačen in učinkovit dostop do ključnih storitev za pomoči potrebne otroke.

Danes je prek spleta potekala mednarodna konferenca Jamstvo za otroke – enake priložnost za vsakega otroka, ki jo je organiziralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju besedila MDDSZ). V okviru evropskega jamstva za otroke bodo države članice EU zagotovile brezplačen in učinkovit dostop do ključnih storitev za pomoči potrebne otroke.

Cilj evropskega jamstva za otroke je spodbujati enake možnosti za vse otroke. Evropska komisija priporoča, naj države članice pomoči potrebnim otrokom zagotovijo učinkovito in brezplačno predšolsko vzgojo in varstvo, izobraževanje in šolske dejavnosti, vsaj en zdrav obrok vsak šolski dan ter zdravstveno varstvo. Priporoča tudi zagotovitev učinkovitega dostopa do zdrave prehrane in ustreznega stanovanja.

Namen konference je bil pozvati države članice EU k vzpostavitvi sheme evropskega jamstva za otroke. Minister Cigler Kralj je odločno pozval k pripravi akcijskih načrtov: »Zdaj je na nas, državah članicah, da pripravimo nacionalne akcijske načrte in jih začnemo izvajati, da bi dosegli ali celo presegli cilj EU do leta 2030: zmanjšanje števila ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, za najmanj 15 milijonov, od tega vsaj za 5 milijonov otrok.«

Prvi del konference je bil namenjen predstavitvi nadaljnjih korakov Evropske komisije za učinkovito uresničevanje sheme. Komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit je poudaril pomen jamstva za otroke za uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic. Colin Scicluna, vodja kabineta podpredsednice Evropske komisije Dubravke Šuica, pa je poudaril, da je Evropska komisija umestila shemo v strategijo EU o otrokovih pravicah.

V nadaljevanju konference so nekatere države članice predstavile dobre prakse za uresničevanje sheme, kot so dostop storitev za družine na enem mestu, terensko delo (delo z družinami na njihovem domu), preprečevanje deložacij ranljivih družin ter deinstitucionalizacija (umik otrok iz institucij v rejniške družine). Pogosto se priporočila in politike najučinkoviteje uveljavljajo na lokalni ravni, zato so bili predstavljeni tudi primeri dobrih praks posameznih občin in regij.

Slovenija, ki ima že leta eno najnižjih stopenj revščine in socialne izključenosti otrok v EU, je kot primer dobre prakse predstavila možnost uporabe zbirk podatkov – indeks blaginje otrok. Podatki omogočajo prepoznavanje ogroženih skupin otrok po različnih življenjskih področjih (npr. šolanje, zdravje otrok, socialna izključenost) ter vpogled v regionalne razlike in razlike v primerjavi z drugimi državami članicami EU.

V razpravi je bilo pojasnjeno, da sta uresničevanje sheme jamstva za otroke in priprava akcijskih načrtov zahtevna naloga za države članice. Zdi se, da bo najtrši oreh zagotovitev varnega in dostojnega stanovanjskega okolja. Državni sekretar MDDSZ Cveto Uršič je ob zaključku konference države pozval k uresničitvi ciljev: »Naša naloga je, da zagotovimo vsakemu otroku priložnosti za njegov uspeh v življenju.«

Informacije za medije:
Več informacij: Urška Pregl, uradna govorka MDDSZ; urska.pregl@gov.si, +386 30 462 041.