V otvoritvenih nagovorih je delo evropskih arhivistov pozdravil tudi minister za kulturo prof. dr. Vasko Simoniti. Opozoril je, da je arhivsko gradivo kulturni spomenik. »Čeprav se njegova podoba spreminja skozi čas, ostaja neprecenljiva zapuščina naše preteklosti, ki bi morala biti dostopna vsem.« Minister Simoniti je ob tem opozoril na slovenski projekt vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva, ali kratko e-ARH, v sklopu katerega si slovenski arhivi prizadevamo, da bi arhivska kulturna dediščina postala čimbolj dostopna, tudi za ranljive skupine uporabnikov. Ob koncu nagovora je minister izrazil zaupanje v to, da bodo tudi slovenske izkušnje pomembno prispevale k razvoju arhivske dejavnosti v Evropski uniji.

Obeh dogodkov se je udeležilo 53 registriranih članov državnih delegacij, in sicer iz 26 držav članic EU ter iz osmih zainteresiranih držav in držav kandidatk EU iz Zahodnega Balkana. Na sestanku EAG smo gostili 44 udeležencev.

Vsebine, ki jih je obravnavala skupina EAG:

1. Predstavitev delovne skupine "Archiving by design" (Norveška),
2. »eArchiving Building Block” in rezultati vprašalnika o bodočnosti projekta E-ARK (Evropska komisija in Slovenija),
3. “European Digital Treasures” in vloga umetne inteligence (Madžarska, članica konzorcija),
4. Arhiviranje dogodkov, povezanih s COVID-19 (Danski nacionalni arhiv),
5. Uredba EU eIDAS: elektronska identifikacija in povezava z arhivskimi storitvami (Slovenija).

V popoldanskem delu se je odvila 42. EBNA konferenca pod naslovom: "Zeleni in digitalni arhivi v Evropski uniji za vsakogar", ki jo je vodil direktor Arhiva Republike Slovenije, dr. Bojan Cvelfar. Na njej so se zvrstili štirje slovenski predavatelji, ki so predstavili ključne slovenske projekte na področju arhivov in napredek pri implementaciji najpomembnejših zakonodajnih področij EU, ki zadevajo arhive kot so GDPR, izvajanje ponovne uporabe - praktični vidik in prost dostop do podatkov na portalu OPSI).

V zaključnih mislih konference je dr. Cvelfar izpostavil, da je digitalna preobrazba postala del našega vsakdanjega življenja in to se odraža tudi v arhivskih zapisih, ki nastajajo. Čeprav danes vse pogosteje govorimo o digitalnih vsebinah in elektronskem arhivskem gradivu, ima tudi to trajen pomen za znanost in kulturo. Vloga arhivov se torej ni spremenila. Še vedno smo odgovorni za varstvo  kulturne dediščine, ki nastaja pri naših ustvarjalcih, in zagotavljamo, da arhivsko gradivo najde varno pot v arhive in je dostopno našim uporabnikom.