Četrto zasedanje Konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru (COP-4) zaradi Covid-19 epidemije tokrat poteka v dveh delih. Prvi del je potekal virtualno od 1. do 5. novembra 2021 (COP-4.1), drugi del, pa bo v fizični obliki in sicer bo potekal od 21. do 25. marca 2022 na Baliju.

Konvencija Minamata o živem srebru je najmlajši svetovni sporazum o okolju in zdravju, sprejet leta 2013. Poimenovana je po zalivu Minamata na Japonskem, kjer je sredi 20. stoletja z živim srebrom umazana industrijska odpadna voda zastrupila na tisoče ljudi, kar je povzročilo hude poškodbe zdravja, ki so postale znane kot "bolezen Minamata".

Od njene uveljavitve 16. avgusta 2017 je h konvenciji pristopilo že 135 držav, ki sodelujejo pri nadzoru pridobivanja živega srebra in trgovine z njim, zmanjšanju uporabe, emisij in sproščanja živega srebra, ozaveščanju javnosti sanaciji kontaminiranih področij in izgradnji potrebnih institucionalnih zmogljivosti. Namreč izpostavljenost živemu srebru lahko vpliva na nevrološki razvoj ploda in je povezana z zmanjšano plodnostjo, poškodbami možganov in živcev ter boleznimi srca.

Živo srebro kot naravni element se lahko sprošča v okolje s preperevanjem kamnin, ki vsebujejo živosrebrovo rudo, ali s človeškimi dejavnostmi, kot so industrijski procesi, rudarjenje, krčenje gozdov, sežiganje odpadkov in sežiganje fosilnih goriv. Kljub svojim nevarnim lastnostim, se žal še vedno v velikem obsegu uporablja tudi v izdelkih za vsakodnevno uporabo, kot na primer električne naprave (na primer stikala in fluorescenčne sijalke), laboratorijski in medicinski instrumenti, kot so klinični termometri in barometri, baterije, antiseptične in antibakterijske kreme, pa celo v kozmetiki. Živo srebro vsebujejo tudi klasične amalgamske zalivke, k sreči pa se ta uporaba v zadnjih letih v veliki meri že opušča. Posebej pereča je tudi razpršena in nenadzorovana uporaba živega srebra za pridobivanje zlata v majhnih obrtniških rudnikih v južni Ameriki in JV Aziji; ta je hkrati tudi pomemben vir nezakonite trgovine z živim srebrom, ki ji je na tokratnem zasedanju posvečena posebna pozornost.

Tokratnega zasedanja držav pogodbenic se udeležuje preko 1000 udeležencev in opazovalcev - predstavnikov vlad ter mednarodnih in nevladnih organizacij. Na pogajanjih potekajo pogovori in odločanje o ključnih procesih in aktivnostih za doseganje ciljev Konvencije za naslednje dvoletno obdobje:

• okvirni načrt dela in proračun za leto 2022,
• ključna področja in potrebe financiranje  prednostnih nalog  in projektov v nerazvitih  državah in državah v razvoju,
• vzpostavitev spremljanja učinkovitosti konvencije,
• smernice za nacionalno poročanje o stanju v državah in izvajanju Konvencije, ki bo prvič v popolnem obsegu izvedeno konec leta 2021,
• pobuda za širše mednarodno sodelovanje pri preprečevanju nezakonite trgovine z živim srebrom.

Več informacij o Konvenciji Minamata  o živem srebru