Skoči do osrednje vsebine

Poslanica ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča ob Dnevu pravosodja

Prvi Dan pravosodja smo praznovali leta 2007, na predlog takratnega ministra za pravosodje prof. dr. Lovra Šturma in takratnega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Franca Testena. 4. november pa izbrali zato, ker v zgodovini slovenskega pravosodja predstavlja pomemben dan. Leta 1918 je na ta dan začela veljati Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja, kot uradni jezik je bila na sodiščih določena slovenščina, sodbe pa so se začele razglašati v imenu zakona. Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja iz leta 1918 predstavlja prvi pravni dokument na poti k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema.

Minister Marjan Dikaučič: "Današnji dan je priložnost, da se  zahvalim vsem, ki s svojim predanim delom vsakodnevno prispevajo h krepitvi pravne države in s tem zaupanju javnosti v delo pravosodja. Prav slednje je neprecenljivega pomena še posebej sedaj, v teh zaostrenih razmerah in ob vse večjem nezadovoljstvu, ki smo mu žal priča vsak dan.

Pravosodni sistem mora biti bistvo vsake pravne države, ki temelji na vladavini prava. Žal pa je  pravna država v trenutnih razmerah epidemije in stisk, ki jih je le-ta prinesla, močno na udaru. Odgovorna drža in dejanja pravosodnih funkcionarjev in zaposlenih v pravosodnih organih so nepogrešljiv prispevek k zvišanju zaupanja državljanov in mednarodne skupnosti v vladavino prava pri nas. Kot tudi družbeno-odgovorno ravnanje vseh nosilcev oblasti, zlasti predstavnikov ljudstva.

Tudi Ministrstvo za pravosodje je v tem oziru pred številnimi izzivi, sploh na področju varovanja temeljnih človekovih pravic. V tej luči bi želel izpostaviti nadvse aktualno problematiko, kateri na ministrstvu, tudi v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU, posvečamo veliko pozornosti: kompleksnemu odnosu med temeljnimi pravicami, kot sta pravica do svobode izražanja in pravica do človekovega dostojanstva, ter kako svetovni splet vnaša nove dimenzije v naše medosebne odnose in komuniciranje, in kako pomembno je zato odprto in poglobljeno razpravljati o konkretnih rešitvah. Želimo si, da bi današnja spoznanja vodila k izboljšanju ukrepanja zoper sovražni govor in kazniva dejanja, storjena iz sovraštva. Na ta način bomo družbo spravili na višjo raven, k čemur nas vodi naša zavezanost spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Kot vsaka svoboščina ima tudi svoboda izražanja svoje meje in ta meja so pravice drugih in varovanje človekovega dostojanstva. Ne smemo pozabiti, da so pogosto tarča sovražnega govora ranljive skupine. Zato naše aktivnosti temeljijo na tem, da bodo žrtve sovražnega govora in dejanj iz sovraštva deležne opolnomočenja, podpore in učinkovitega naslavljanja njihovih pravic.

Zavedam se, da nas za dosego želene ravni varstva pravic in svoboščin čaka še veliko dela, vendar si bomo na ministrstvu tudi v prihodnje prizadevali za dvig standardov in verjamem, da bomo skupaj z medsebojnim razumevanjem in dobrim sodelovanjem ustvarili boljšo in lepšo prihodnost. Nenazadnje, v pravosodju odločitve stojijo in padajo na podlagi moči argumentov, ne populizma. Pravosodni sistem ne rabi biti všečen, pričakuje pa se, da je pravičen in učinkovit.

Ob koncu pa še enkrat iskrena hvala  vsem pravosodnim deležnikom, ker odgovorno in uspešno opravljate zahtevne strokovne naloge, ter za konstruktivno in plodno sodelovanje."