Skoči do osrednje vsebine

Na COP26 za uspešnejši potek pogajanj

Pod vodstvom slovenskega predsedstva po zaključku svetovnega vrha poteka že vrsta bilateralnih srečanj, med drugim s Kitajsko, Japonsko, ZDA, Avstralijo, Rusijo, skupino najmanj razvitih držav. V prihodnjih dneh se bodo odvila še nekatera druga bilateralna srečanja.

Pogajalci v Glasgowu - levo slovenska pogajalka Tina Kobilšek

Pogajalci v Glasogowu - na levi slovenska pogajalka Tina Kobilšek

»Tovrstna srečanja so zelo koristna, saj omogočajo boljše razumevanje stališč druge strani, v najboljšem primeru pa ta stališča tudi uspemo zbližati, kar pozitivno vpliva na pogajanja, na katerih sodelujejo vse države,« je poudarila glavna podnebna pogajalka za Slovenijo Tina Kobilšek.

Poleg srečanj z državami in skupinami držav se predstavniki EU pod vodstvom slovenskega predsedstva redno srečujejo tudi z britanskim predsedstvom konference COP26, predsedniki delovnih teles in vodstvom sekretariata podnebne konvencije, s katerimi iščejo rešitve za sprotne težave in za čim uspešnejši potek pogajanj. Slovenija kot predsedujoča Svetu EU na ima na podnebni konferenci COP26 obsežen del naloge, saj usklajuje 26 držav članic EU in Evropsko komisijo v prizadevanju za velikopotezen dogovor. Pri tem strokovnjaki – skupaj s kolegi iz drugih držav članic EU in Evropsko komisijo – spremljajo in dejavno sodelujejo pri vsaki točki na agendi pogajanj (dnevno jih je več kot 30).

S pogajalskega vidika se je podnebna konferenca začela dokaj dobro, s sprejetjem agend brez večjih zapletov. Številni so pričakovali, da bo to težavno, saj začetna pogajanja o agendah včasih trajajo več dni. Tokratno hitro doseženo soglasje je omogočilo, da so se lahko pogajanja o odprtih vprašanjih začela takoj.

V svetovnem merilu so cilji EU in s tem Slovenije zelo visoki. Če bi vse države imele takšne cilje, bi to z veliko verjetnostjo zagotavljalo, da bomo uspeli omejiti naraščanje svetovne temperature na 1,5 ⁰C glede na predindustrijsko raven. Poleg izvajanja svojih zavez pa EU izdatno pomaga tudi državam v razvoju, da bi se lahko uspešno spoprijemale s podnebnimi spremembami, tako z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov kakor tudi prilagajanjem na te spremembe. EU namreč med vsemi razvitimi državami namenja največjo pomoč državam v razvoju, Slovenija pa je pri tem udeležena s sorazmernim deležem.

Naj opomnimo, da je bil na dvodnevnem vrhu svetovnih voditeljev sklenjen tudi pomemben dogovor. Več kot sto svetovnih voditeljev se je zavezalo, da bodo do leta 2030 ustavili krčenje gozdov. Med podpisniki je tudi Brazilija, kjer je krčenje amazonskega pragozda še posebej pereča tema. Na pobudo ZDA in EU pa je bilo dogovorjeno zmanjšanje svetovnih emisij metana za 30 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2020. K omenjenima sporazumu in pobudi je pristopila tudi Slovenija.

Prihodnji teden bo potekal ministrski del konference, kar pomeni, da bodo pogajanja prevzeli ministri, seveda ob sodelovanju strokovnjakov. Zasedanje bo trajalo predvidoma do 12. novembra.

Posnetek videokonference.