Na začetku dovolite, da izrazim začudenje nad dejstvom, da je pismo najprej prišlo v javnost tako, da so o njem poročali slovenski mediji, minister pa ga je prejel komaj 3 (tri) dni kasneje. Prepričani smo, da se morajo pisma naslovljena osebno na funkcionarja pošiljati najprej naslovniku, ne pa tako, da naslovnik o pismu in njegovi vsebini izve iz medijev, uradno pa ga še ni dobil. Zdi se mi, da gre za skrajno nenavadno prakso, za katero upam, da se bo s tem pismom končala.

Na Ministrstvu za kulturo že od vsega začetka pozorno spremljamo zadevno problematiko. Najprej naj opozorim na dejstvo, da moj resor ni pristojen za izvedbo financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije (v nadaljevanju: STA). Izvedba plačila javne službe STA je v pristojnosti Urada Vlade RS za komuniciranje (v nadaljevanju: UKOM), kot predstavnika Vlade, ki po zakonu izvaja pravice družbenika. Ministrstvo za kulturo je pristojno le za zakonsko ureditev statusa in delovanja STA, nima pa nobene pristojnosti poseganja v izvajanje konkretnih nalog, pravic in obveznosti STA.

V zvezi z odločbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani, ki jo izpostavljate, najprej ugotavljam, da ste bili o njeni vsebini pomanjkljivo obveščeni. Dejstvo, da je država po zakonu dolžna plačevati javno agencijo ni sporno in ni bistvo sodbe. Vlada se s tem strinja, hkrati pa že ves čas zastopa stališče, da mora biti financiranje transparentno, javna služba pa opravljena tako, kot jo definira zakon. Predvsem pa brezplačna, kar je tudi opredeljeno v zakonu.

Kot je sicer znano, je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije, ki določa način izvedbe in izračun financiranja Slovenske tiskovne agencije na podlagi obsega mesečnih storitev, ki jih kot del javne službe od STA zahteva Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Predvsem pa določa tudi obveznosti UKOM v odnosu do STA. V želji, da se uredba začne izvajati nemudoma po svoji uveljavitvi, je UKOM večkrat povabil na skupni sestanek direktorja STA Bojana Veselinovića. Uredbo je STA iz neznanih razlogov poskušala prek sodišč zadržati, kar je bil predmet sodbe Vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da bi se obstoječi premoženjski položaj STA z izvrševanjem Uredbe kvečjemu izboljšal.

Hkrati pa omenimo, da to ni prvi postopek pred sodiščem v zvezi s financiranjem STA. STA je namreč že podala predlog za začasno odredbo s katero bi sodišče Vladi naložilo plačilo zneska 845.000,00 EUR, ter še dodatno mesečno nadomestilo za opravljanje javne službe v obdobju od junija 2021 do decembra 2021 v znesku 169.000,00 EUR. Sodišče je predlog začasne odredbe zavrnilo. Sodnica je med drugim tudi zapisala, da »z začasno odredbo ni dopustno toženi stranki naložiti enakega plačila, kot ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo, saj bi to prejudiciralo odločitev sodišča v zadevi brez potrebne izvedbe kontradiktornega postopka«.

Gre za že drugo odločitev sodišča, ki zadeva financiranje STA. Okrajno sodišče v Ljubljani je namreč že 05.05.2021 razveljavilo sklep o izvršbi, ki ga je prav tako predlagala Slovenska tiskovna agencija d.o.o.

Pri tem pa opozarjamo, da je Skupščina STA, ki je potekala 28. junija sklenila, da je direktor STA Bojan Veselinovič pooblaščenim osebam UKOM-a dolžan takoj omogočiti vpogled v podatke in informacije o notranji organizacijski in računovodsko-finančni strukturi izvajanja poslovnih procesov ter jim omogočiti vpogled v vso dokumentacijo o finančnem poslovanju od 28. junija 2011.

Vlada pa je sprejela sklep o imenovanju BDO Revizija, Družbe za revidiranje iz Ljubljane za posebnega revizorja, ki bo preveril izvajanje zakonskih in drugih predpisanih obveznosti STA. Revizor bo moral o ugotovitvah revizije pripraviti posebno poročilo.

UKOM se sicer ves čas pogaja s  Slovensko tiskovno agencijo – v želji po čimprejšnjem ponovnem začetku financiranja je pripravil dva osnutka pogodbe, ki predvidevata financiranje javne službe STA, kot jo opredeljuje Zakon o STA. Na usklajevalnih sestankih so bile znotraj pogodbe usklajene številne podrobnosti, ne more pa UKOM pristati na zahteve direktorja STA, ki pogojujejo podpis pogodbe s kršitvijo Zakona o STA.

V Zakonu o STA je navedeno, da morajo biti vsebine, ki nastajajo v okviru javne službe, brezplačno dostopne vsem pod enakimi pogoji. Ne glede na to zakonsko določilo direktor STA Bojan Veselinović še naprej vztraja, da želi nekatere storitve v okviru javne službe še naprej prodajati na prostem trgu, s tem pa evidentno kršiti zakon, saj bi imeli tisti, ki bi za storitev plačali, drugačen dostop do teh storitev kot tisti, ki teh storitev ne bi plačali.

Z vidika Vlade je takšno nespoštovanje zakona nesprejemljivo, saj gre za evidentno diskriminacijo tistih, ki si dodatnega plačila ne morejo privoščiti. Kot največji problem se tukaj izpostavlja konkretno fotografski servis, saj direktor pričakuje, da se ta storitev dvojno plačuje: najprej jo v celoti plača država, nato pa bi jo rad še dodatno prodajal na trgu. Poleg fotografskega servisa pa je delno problematičen tudi radijski servis, kjer so ključni elementi tega servisa (audio izjave) dostopni le za plačnike, zakon pa izrecno določa, da mora biti tudi ta servis prilagojen za radijski medij (ne pa zgolj objava besedila).

UKOM, ki se pogaja v imenu vlade ni mogel pristati na oceno stroškov, ki naj bi nastali STA pri pripravi in objavi povzetka tako v slovenskem kot angleškem jeziku iz vseh ostalih področij. Že v osnovi je namreč nelogično, da direktor Veselinović pričakuje, da mora država za povzetek novice plačati enako kot za celotno novico. Direktor STA Veselinović je bil pozvan, naj pošlje realne stroške tudi za ti dve zakonsko določeni kategoriji, tako kot so sicer te storitve ovrednotene na trgu in kot jih je tudi on sam vrednotil v preteklosti.

Kot vidite komunikacija in pogajanja med STA in UKOM tečejo neprenehoma. Vlada je zavezana vladavini prava in svobodi medijev. Skozi pandemijo covid-19 je bilo zgledno poskrbljeno za medije – Vlada se je s protikoronskimi paketi finančnih pomoči z vsemi napori zavzemala, da svojih vrat ne bi zaprl prav noben medij. Prav tako se Vlada zavzema, da bi se financiranje STA, kot ključnega medija v državi čim prej nadaljevalo. Žal pa je direktor Veselinović, ki je nedavno odstopil, na drugi strani z nerazumljivimi potezami in jasnimi kršitvami Zakona o STA deloval tako, da bi konflikt med UKOM-om, kot predstavnikom Vlade in STA trajal čim dlje.