Državni sekretar mag. Janez Žakelj je poudaril, da je odnos do mrtvih eno od temeljnih civilizacijskih vprašanj, saj je že iz antike poznan pomen pokopa umrlega, hkrati pa je bilo uničenje grobov v vseh civilizacijah najhujši prekršek in znak nepojmljivega barbarstva. Primerne skrbi za mrtve naši državi po njegovih besedah ne nalaga le tisočletna moralna dolžnost, temveč na to opominjajo številni temeljni akti in mednarodne obveznosti, tudi Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, ki med drugim poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave. V nadaljevanju je državni sekretar izpostavil, da je bilo žal v preteklih desetletjih temu področju namenjeno malo pozornosti. Tako se spoprijemamo s pomanjkljivimi evidencami o vojaških grobiščih, pomanjkljivim pregledom imen žrtev vojn, številnimi vprašanji glede urejanja grobov partizanov, ujetnikov, taboriščnikov, zapornikov, padlih v prvi in drugi svetovni vojni ter drugih žrtev nasilja. Proces odkrivanja prikritih grobišč še ni končan, številnim žrtvam še ni zagotovljena pravica do groba. Da bi naredili odločen korak k izboljšanju, je Vlada Republike Slovenije 1. junija letos ustanovila Upravo Republike Slovenije za vojaško dediščino kot organ v sestavi Ministrstva za obrambo. Ta organ ima pristojnosti na področju vojaške muzejske dejavnosti, področju vojnih veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja ter na področju vojnih grobov in grobišč.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave za vojaško dediščino Rok Janez Šteblaj je v svojem nagovoru povedal, da je področje vojnih grobov in grobišč obsežno, ob čemer so očitni znaki neenotnega in neažurnega urejanja problematike. Gre namreč za več kot 2000 lokacij po Sloveniji in v tujini. V Upravi RS za vojaško dediščino poteka pregled in ureditev podatkov v registru in prenosu podatkov na enotno elektronsko platformo. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave za vojaško dediščino je v nadaljevanju poudaril, da je veliko dela tudi na področju ureditve in označevanja grobišč in vpisa v register vojnih grobišč, pri čemer uprava sodeluje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, lokalnimi skupnostmi in strokovnimi institucijami. Slovenija ima sklenjenih tudi osem bilateralnih sporazumov s področja vojnih grobišč, ki določajo postopke postavitev vojnih grobišč, prekopov in odgovornost za varovanje in oskrbo vojnih grobišč v tujini.