Skoči do osrednje vsebine

S sodobnimi IT rešitvami do učinkovitejšega nadzora na zunanjih mejah EU

Republika Slovenija kot predsedujoča Svetu EU za notranje zadeve in Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) sta danes organizirali 8. konferenco z naslovom Proti digitalnemu schengenskemu območju. Udeleženci so govorili o napredku in tudi pomanjkljivostih pri uvajanju sodobnih tehnologij na zunanjih mejah EU.

»S tehnološkim napredkom je digitalizacija postala pomemben element pri zagotavljanju varnosti,« je v uvodnem nagovoru dejal minister za notranje zadeve Aleš Hojs in nadaljeval: »EU je s sprejetjem pravnih okvirov za odzivanje na izzive digitalizacije, zlasti interoperabilnostjo in predpisi na področju pametnih meja, postavila temelje za uspešno reševanje teh izzivov.« Ob tem je minister poudaril zlasti pomen vzpostavljanja interoperabilnosti (povezljivost informacijskim sistemov), ki ima močno podporo vseh držav članic kljub nekaterim zamudam pri testiranju nadgrajenega Schengenskega informacijskega sistema (SIS) in sistema vstopa/izstopa (EES) na centralni ravni. Do decembrskega srečanja notranjih ministrov mora agencija eu-LISA pripraviti podrobne analize in po potrebi predlagati nov časovni okvir za vzpostavitev projekta. »V zvezi s tem želim poudariti in jasno povedati, da spremembe časovnice v nobenem primeru ne bi smele vplivati na trajanje obdobja, ki je državam članicam na voljo za testiranje sistema in usposabljanje osebja,« je dejal Hojs.

Infografika napovedi dogodka eu-LISA

8. konferenca z naslovom Proti digitalnemu schengenskemu območju | Avtor: eu-LISA

1 / 2

Epidemija covida-19 je jasno pokazala, da EU potrebuje boljše IT rešitve za soočanje s tovrstnimi izzivi. To je bil tudi eden od razlogov za izvedbo letošnje letne konference z naslovom Proti digitalnemu schengenskemu območju. »Vrnitev k normalnemu delovanju schengna je naš skupni cilj – menim, da so sodobne tehnologije, če delujejo zanesljivo, pomemben, če ne celo odločilen dejavnik v tem procesu,« je povedal minister.

Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja je uporaba potencialov umetne inteligence. Trenutno potekajo intenzivne aktivnosti za sprejetje nove uredbe o umetni inteligenci, kjer Slovenija aktivno sodeluje. »Kot smo notranji ministri že večkrat poudarili, je treba upoštevati posebne potrebe policije, prav tako sprejeti ukrepi ne smejo preprečevati preiskovanjav kaznivih dejanj. Zato je nujno sprejeti rešitve, ki bodo policiji omogočile slediti tehnološkemu razvoju in spodbujale uporabo umetne inteligence za pregon kaznivih dejanj. Hkrati moramo zagotoviti ustrezne zaščitne in nadzorne mehanizme,« je sklenil minister Hojs.